Dišiš in si tiho avtor
sigi
Vsekakor pesem, vredna večkratnega branja, Sigi. Že naslov je
poseben, na videz statičen, a hkrati poln energije (tudi za dišanje
in molčanje jo potrebujemo, včasih celo veliko :)).
Nekaj pomislekov:
Dišiš,
in si tiho.
Zibaš se med besedami.
Jadraš v razgaljenost dneva,
kjer zobaš sveže kapre
in si mrmraš znano pesem. >> mrmraš? če si tiho? saj vem, da
poezija sledi drugačnim zapovedim kot stvarnost, a tu me vseeno
zmoti ...
Napisala si jo enkrat
kot otrok v osnovni šoli, >> tu se mi zdi preveč prislovnih
določil: enkrat (ki niti ni najustreznejši, boljši bi bil nekoč ali
sploh nič), kot otrok in še v osnovni šoli (tudi slednje je
pleonazem, dovolj bi bilo kot otrok ali kot v OŠ)
že tisočkrat zmečkala,
strgala, odvrgla,
pa jo zvečer vedno najdeš
ob svoji blazini.
Že dolgo dišiš
in si tiho.
Zvečer strgaš saje dneva
v belo čašo
in si vsako jutro
z njo osvežiš >> s čim? s čašo? ne zdi se mi smiselno, da bi
si s čašo osvežila obraz, temveč z njeno vsebino (torej, verjetno,
s sajami, torej z njimi)
zbledeli obraz.
Malo v razmislek ...
Dobro jutro! :)
Kerstin