Pesem ni le za jutri, je za včeraj, za danes. Četudi je za včeraj, je morda to danes in jutri bo morda danes. Kaj vem, širok razpon kril in razmišljanj.
Punci, najlepša hvala. Pesem je kar zdrsnila iz mene ... Najprej tista odebeljena. Ko sem jo hotela dodelati, je nastalo še besedilo v oklepajih. Nekakšno avtokomentiranje, se mi zdi. Morda res celo dialog, kot mi je rekla Serigala na kavi. Najbrž res. Najbrž je to posledica, da sem zadnje čase spet globoko v dramatiki. Sporočilnosti niti ne bi razlagala, čutim pa velik kompliment ob vajinem zapisu.
Ha, Yoyoba, točno, necenzurirano. Nujno mora biti necenzurirano. Ali pa vsaj poskus necenzure. Saj veš, avtocenzura je samomor umetnika ali pa posilstvo umetnosti. Al kako bi temu rekla?
Recimo, da je avtocenzura za umetnika žlahta, k se brez zob smeji na ohceti.
Na dolgo si napisala, jaz pa rabim malo več časa da potem vse preberem. Kaj res pomeni povešeni ustni kotički povešeno maternico? In všeč mi je, ko pišeš odkrito, tisto ki je ponavadi samoumevno da naredimo, pa skoraj nikoli ne pišemo. Zame je umetnost, kar je odkrito, da se ti ježi skoraj koža in to vsekakor je! Lep pozdrav Zalka hope