Trinajsterica (več kot ducat! http://www.pesem.si/rubrike.php?idr=4#a0), iz vse
Slovenije, pogumnih pesnic in pesnikov s Pesem.si, se je včeraj /
danes preizkusilo z nenavadnim izzivom: literarni večer v živo na
Radiu Študent. Po uvodnih snemanjih (ki potem niso bila uporabljena
v oddaji, saj smo bili v živo popolnoma prisotni ;-) ob 21. uri,
smo šli v eter ob 23h - ozračje se je zagrevalo, interpretacija
pesmi se je stopnjevala in prebila zid artikuliranosti tam nekje ob
1h zjutraj, a se potem spet zlila kot voda pod rohnečim slapom v
eno nepozabno pesem.si dogodivščino, ki se je ob 2. nočni uri
zašpinila. Mi, ki smo bili tam, smo uživali. Sicer še nimamo
natančne predstave, kako je vse skupaj odmevalo v etru (zvočna
oprema, tehnične finte pa to), a prav kmalu se nam obeta link na
oddajo. Hvala Pii, Jerneju Kaluži in uredniku Bojanu in vsem
tehnikom in RŠ v celoti!
Vabljeni, da napišete svoj vtis v tole mini spominsko
knjižico.
Fotke pa gotovo sledijo ;-)
Hehehe, Breza rosno mlada upokojenka je najbolje ukapirala point in našla koncept izgubljenosti poezije v rurarni kataklizmični družbi, kjer se vrednote le še klišeji in se iz čudne psihadelične glasbe čuje krik po življenju, po vrednotah, po estetiki, po lepoti. Včasih kak glasek prodre, drugič utihne, premagajo ga kriki izgubljenca, a vendar se poezija ne preda, če tudi ponikne, se zopet pojavi in tam nekje se zasliši krik Lorce iz samozavestne mlade deklice, kako nam namiguje, da ni vse izgubljeno, da je še upanje, ko presekamo popkovino minulih tisočletji, ko pretrgamo nekoč vladavino trinogov brez srca in vselimo vanjo poezijo, da svet zavibrira v vsej svoji lepoti plemena, ki so ga nekoč po krivici pohabili in mu vzeli vso dostojanstvo.
e, samo še nkj. sicer v delu oddaje, ki sem jo poslušal, nisem ujel, ampak prek pepija sem zvedel, da sta nekaj moih psm prebrala Breza in Gregor, za kar vama iskrena hvala.
tudi sam moram oddajo ob držbi 6x packa, persenov in Metinega čaja poslušati v celoti, da si bom ustvaril dokončni pritisk. če pa me bo to nagnalo v samomor bom post-humusno tožil urednišvo RŠ, tko da bodo morali vsako uro v eter brati podčrtane Pesem.si in po Čopovi nosit trans - parente ... če ne jih bom strašil, da bodo imeli še hujše nočne more. hecam se, ne me resno jemat!
Jernej Kaluža, ki nas je na RŠ povabil, idejni vodja in tisti, ki je oddajo s pomočjo tehnikov in ostalih sodelavcev (in skupaj z nami seveda) izpeljal, je poslal tole svojo refleksijo (lepim kar semle!):
CITAT Najprej je potrebno povedati, kakšen je bil koncept oddaje - gre za oddajo, ki se je nisem zmislil jaz, temveč skupina tehnikov RŠ-a, ki so si znotraj etra izoblikovali prostor, kjer je dovoljeno vse, tudi tisto, kar čez dan na RŠ-u ni, čeprav je že tam dovoljeno skoraj vse. Jasno je, da potem pride do raznoraznih pretiravanj. Prebral sem, da je večina poslušalcev iz pesem.si motila predvsem zvočna kulisa, ki naj bi nekako kvarila "čistost" poezije. To je res, vendar se da na zadevo gledati tudi drugače, nekateri drugi so mislili, da je bilo preveč besed, preveč pesmi, da bi morali biti deli samo z glasbo daljši. Najbrž bi bili bolj poslušljivi obe skrajnosti - če bi bilo manj poezije ali če bi bilo manj glasbene podlage. Vendar pa je prvotni namen te oddaje bolj kot nek končni izdelek samo druženje, zabava in učenje. In če bi se odločili, da bo manj efektov, se ne bi tako zabavali tehniki, če bi se odločili, da bo manj pesmi, se ne bi toliko zabavali pesniki. In ker so se zabavali vsi je zadeva izpadla zelo ... zgoščena. Zavedati se je treba, da je pri oddaji tako ali drugače sodelovalo preko 20 ljudi - in vsak je dal vanjo delček sebe. Sam sem na začetku predlagal, da pride na radio 5 ali 6 pesnikov, tako bi bila organizacija dosti lažja. Lahko bi imeli tudi dele samo z glasbo in dele samo s pesnenjem, vsak bi lahko prišel bolj do izraza, bolj bi lahko upoštevali želje itd ... Vendar bi potem ostalo prikrajšanih veliko ljudi, kar bi bila, glede na osnovni namen oddaje, škoda.
Prav tako smo se že na začetku dogovorili, da oddaja nima vodje, režiserja, da je nekako anarhistična. Mislim, da je to način, kako se sproži neko inovativnost prisotnih, seveda pa spet trpijo poslušalci.
A tudi od tistih, ki so poslušali sem opazil, da nihče ni bil indiferenten, da je pri vsakemu oddaja sprožila nek odziv, čeprav negativen in tesnoben. Tudi to je po mojem mnenju eden izmed namenov umetnosti. Ni nujno, da se ima poslušalec samo fajn, da se sprosti, da mu vse paše... Včasih je morda dobro tudi nekoga znervirati, ziritirati, ... To sem tudi pričakoval, zato smo tudi oddajo reklamirali kot eksperimentalno pesniški "overdose". In mislim, da nam je to "predoziranje" še kako uspelo.
Uspela nam je tudi veliko nekih povezav, v večih smislih - generacijski, organizacijski, skupaj smo delali in se spoznali ljudje, ki se drugače najbrž ne bi. Všeč mi je tudi to, da smo podrli mit o nekakšni veliki razliki med "pravimi, eksperimentalnimi, avantgardinimi pesniki" in amaterji. Zame ta razlika ne obstaja. Zahvalil bi se vsem, ki ste prišli, vsak je nekaj dodal, da je bilo tako kot je bilo. Vaš portal ima poleg kvalitete tudi neverjetno organizacijsko in mobilizacijsko moč, in vso to bi bilo potrebno ohraniti.
Hvala Lidija, lepo si opisala ta koncept. Pravzaprav je to citat urednika. Mislim, da se ne varam , da je tudi tvoje mnenje podobno. Nekako sem si ga tudi sam že prej ustvaril v glavi (ker sem ga poslušal še kot mlad, kot si ga najbrž ti in še marsikdo drugi ). Potem pa še po oddaji in sem prišel do podobnih misli kot ti. Bil sem počaščen, ker ste me povabili v oddajo, že takoj, ko mi je Ana omenila nisem nič razmišljal, ampak sem povabilo z veseljem sprejel. Radio cenim, kot nekaj posebnega na naši sceni, ki mnogokrat ruši tabuje in okostenelost drugih radijskih oddaj. Loteva se tudi tem, ki jih drugi galantno obidejo in se prilagajajo dnevni politiki in postanejo več ali manj njeno trobilo. Morda pa bi morali to napisati že prej, ker večina pesnikov tega radia ne pozna, zato je tudi prišlo do začudenja mnogih pesnikov. Jaz mislim, da je bila izkušnja pozitivna, že iz stališča kot smo jih že prej navedli. Kot pravi Sigi, da v miru poslušamo posnetek in si izoblikujemo mnenje. Upajmo da bo kmalu na red.
Oprosti Lidija, sem padel v besedilo. Pozneje sem opazil, da je citat, pa sem imel delo in nisem mogel do konca popraviti. Moje mišljenje se ne spremeni, seveda pa to ni tvoj pogled. Koncept je g. Nejc dobro opisal in to se je tudi dogajalo in ti si se dobro vklopila. Lep pozdrav, DUSANN
Sodelovala sem pri "pretiravanju" te in one strani. Ni mi žal. Bila sem udeleženka tega eksperimenta, medsebojnega učenja in druženja – in ni mi žal. Čeprav sem bila najstarejša sodelujoča, sem zdaj že prav po otroško nestrpna, da dobimo posnetek!
Jernej, hvaležna sem, da si nam ponudil možnost! Hvaležna sem tudi uredništvu, da me je povabilo! In ne nazadnje – kar ponosna sem nase, ker sem se povabilu odzvala.
Po poslušanju posnetka se bom še oglasila. Zdaj namreč lahko govorim le o občutkih, ki so me navdajali, ko je oddaja nastajala. In ti so, kot je rekla tudi Serigala, "dajmo še"! Izboljšave so pa tako ali tako vedno možne!
File je kar velik, tako da ga nisem mogel poslat. Dobi se ga tako, da se gre na to stran, počaka da se odštejejo neke sekunde in nato klikne na "regular download". Upam, da ne bo težav.
Z veseljem sem vam prisluhnila in rečem lahko : SUPER! Glede na mnenja, ki so jih podali nekateri poslušalci, sem si zamišljala hard rock v nesozvočju s heavy metalom, skratka peklenski trušč, skozi katerega se bo komaj prebila kaka pesniška beseda. Imam pač prebujno domišljijo - ugotovila sem namreč, da je vse skupaj zelo dobro sovpadlo in da dva samostojna medija združena nista prav nič izpodrivala ali krnila drug drugega, temveč sta se spojila v nekaj novega, ekstravagantnega, zelooo doživetvenega in ja, to pa se strinjam s predhodniki - rahlo (mestoma precej) psihedeličnega. Ampak meni je bilo to všeč. Ja, všečkam všečkam všečkam! Nisem tip človeka, ki bi se zelo navduševal nad avantgardo - do neke mere pač, jasno! - ampak tole me JE navdušilo.
Bilo je kot Lynchev film, ki ga je malo dosolil tudi Hitchcock, v katerem je mogoče vse, se prelivajo vsi svetovi in vse dimenzije, ubesedene, razbesedene, prebesedene, v vsem in v niču ("ni medprostorja!"); doživetje, ki te polni z vzhičenostjo in hkrati s tesnobo, dokler se ti ne zdi, da se boš kar razpočil ... Ni bilo samo branje, samo zvok, ČUTIL SE JE PROSTOR, ja, malo psihedelični prostor, tak s poševnimi tlemi šahovnice in z rožnatimi zidovi in s stopniščem, ki vodi v neskončnost ...
Mestoma je mogoče malo zajadralo, kak odmev je bil pretiran in nekateri "glasbeni" premori so se mi zdeli predolgi, dolgočasni, komaj sem čakala, da se ekipa vrne s čika in nadaljuje! :))
Posebna pohvala vsem nastopajočim. Udimenzionirali ste se profesionalno! Še dolgo ne bom pozabila interpretacij, kot je bila Nemova; Sigi mi je s tistim človekom naježil kožo; Ana, Lidija, Gregor, Serigala, Mateja, Breza, Sheeba, Dušan, Murka, Rok in vsi ostali - od srca BRAVO!
In od srca sem vam fovš ;), da nisem mogla sodelovati ali pa vsaj slišati svojih pesmi v tej neverjetni megainterpretaciji.
full dobro ste ga žgali, z RŠ-ovci vred!! Dobri glasovi, super interpretacije, vsa čast. Hvala tudi tistim, ki ste prebrali eno mojo, čeprav ne vem, kdo ste :)
Bom pa res morala poslušat ... samo, da se pretolčem do kakih slušalk;-) Oglašam se zato, ker nismo pozabili nate, Kerstin, midve z Lidijo sva brali tvoje pesmi na začetku (pred oddajo). In potem tistih pesmi sploh niso dali v eter, ker smo zafilali cel čas v živo. Veste kaj, bo treba še kdaj kaj takega ušpičit, se mi zdi (samo ne vem, če bodo na RŠ za ;-))))
Jaz bom počakala na dan, ko ne bo nobenega doma, da me ne postavijo na hladno skupaj z računalnikom. Ko boste naslednjič, kaj takega ušpičili bom zdraven;))