Hehe, Maki, dobro si to pogruntal.
Treba je dodati, da ima tale - nemara bolj brahek kot haiku -
posebno dodano vrednost prav zaradi obeh opomb! Duhovito!
Predlagam pa, da namesto Kočijaževa napišeš Kočijažinja, ž. oblika
kočijaža. :)
Me je nasmejalo. ;) V bistvu si jih lahko predstavljam v nekem kupeju nekje v Angliji na začetku prejšnjega stoletja. Prav strogo oblečene. In nas, kako jih opazujemo skozi okence na vratih kupeja in smo zatopljeni v svoje liste in beležke, čakamo, da nas morda podčrtajo ali pokomentirajo. ;) (okej, zagotovo je to, da sem še drugič prebrala vsa dela Agathe Christie, pustilo odtis)
V veliko pesmi (tudi v aforizmih) sem dostikrat nekaj "pokazal / dokazal", in seveda bil "sprejet", pa tudi "zavržen". Življenje je kruto, pa vendar - lepo.
hmm, hmm ... modricvet, verjetno je zato, ker ste menda sama učiteljica ...
meni se Makijeva pesem ne zdi ravno kompliment urednicam, prej obratno ... Marsikatera duhovita in dobro izdelana parodija ali kritika uredništva je že pristala v uredniškem izboru. Kdor bere podčrtanke to ve.
Še najbolj grozno pa je, da sem sam izpadel samo zaradi pomanjkanja prostora v kupeju in ne zato kerd definitivno nisem učiteljica :D
Hm, ne vidim parodije ali kritike, razen morda v tem, da jih je "stisnil", a po mojem razumevanju je to Maki naredil zato, da je dobil ustrezno št. zlogov za haiku (kar pa po vsebini ni, zato je preimenovan v brahek).
Kakorkoli, ljudje smo dovzetni za uporabo našega imena, če ta seveda ni žaljiva. Tako pač je, a ukvarjanje z nami samimi ni ravno umetniško produktivno. Zunanjim bralcem tudi ni razumljivo. Nek literarni kritik, ki bi bral to podčrtanko in ne pozna vloge imen, ki v pesmici nastopajo, si ne bi znal razložiti te podčrtanosti, a tudi jaz si je ne znam.
Verjetno bi si podčrtavanje bolj zaslužila kakšna druga Makijeva pesem, ki pa v poplavi ostalih pesmi ni bila opažena kot presežek.
Modricvet, nimam kaj dodati tej izčrpni razpravi. Upam da je vsakemu jasno da je "pesem" izključno za "ad hoc". Jasno je, da ni namenjena za "širšo publiko".
Maki, tudi jaz pesmi nisem vzela kot pohvalo (in vsi, ki te poznamo ali te redno spremljamo, tudi vemo, da še zdaleč nisi servilen - in hvala bogu, da nisi!), temveč kot parodijski zbodljaj, ki ni namenjen žaljenju, temveč izraža svojevrsten pogled na uredništvo, in sicer na oblikovno spreten in vsebinsko duhovit način (naslov + opombi). Torej sem jo podčrtala zaradi: a) zamisli (ki si jo spretno vdel med naslov in opombe, sama po sebi - samo imena - bi seveda "visela v zraku"); b) forme - uspelo ti je, da si nas stlačil v formo haikuja, 5 - 7 - 5; c) opomb, ki vse skupaj duhovito osmislita.
Brez skrbi, Maki, vsem je jasno, da pesem ni namenjena širši publiki. Literarnega kritika - ki bi dojel širši koncept podčrtank (ki niso privzeto absolutni presežki, ki bi absolutno in vsi našli pot tudi v tiskane izdaje) - bi zanimalo, ali stojimo za pesmijo in kako. In konkreten odgovor bi dobil tako od mene (glej zgornji odstavek) kot tudi od tebe (kot si dobro zapisal v prejšnjem postu). In to je tisto, kar je pomembno.