Forum
- Datum objave:
28. 01. 2011 ob 00:22 - Spremljaj
- Število komentarjev: 10
- Piše: Y
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 993 krat
Jajca
Četudi je to samo morda ena oseba, se pač počutim kot nek tujek, ki je zmotil ustaljeni red stvari. Vas je pa tukaj seveda veliko več tistih, ki ste me sprejeli in vesel sem tega.
Najlepša hvala vsem prijaznim za podporo, posebej urednicam za njihov trud.
Zaenkrat me je minil navdih, če pa se povrne, pa še kaj napišem.
lp, gnu
:)))
LP, lidija
in kljub vsemu se mi zdi ocenjevanje dobro, da veš na kakšni poti si.
ta pot je lahko včasih trnjeva, sploh na začetku, ko nisi navajen na ocenjevanje in te lahko ocene hitro zbijajo k tlom.
ravno zato se mi zdi fino, da pri sebi iščeš napredek, tako ustvarjalni kot čustveni in da se naučiš na svoja dela gledati z distanco.
tako kot ocenjevanje drugih.
tukaj sem se naučila rasti, tako v iskanju svojega sloga pisanja kot tudi v čustvenem smislu.
moja poezija vem, da marsikomu ne odgovarja in jo mogoče nekateri ne razumejo ali nočejo razumeti ali ne morejo, niti ni važno.
sebe oz. svoja dela skušam gledati z distance in z občutkom kaj hočem točno povedati.
včasih rata, drugič spet gre po zlu.
pomoje se mi zdi važno, da sam sebi lahko rečeš; aha, to bi lahko mogoče še na kakšen drug način povedal, to je pa tako kot sem hotel.
da veš, da si dal vsaki besedi pomen in stojiš za tem.
kot sm napisala, enkrat rata, drugič malo manj.
mene osebno ravno ta malo manj žene naprej, da bi še bolj precizno iskala tisto, kar iščem.
iščimo se! :)
zabavajmo se! ;D
lp S.
Posodi mi roko
da se počoham z njo
po ostarelih rimah
po brezsramnih uhanih
in drugih dodatkih.
Po sprevrženih kravatah
v naramnicah čevljev,
po rdeči ping-pong žogici
ki srbi me na nosu.
Po laskavih notah
v levem ušesu,
po rdeči niti, ki reže me
v desnem očesu,
po gluhi praznini
odmevov v zrcalu.
Po kamnu pod popkom,
predelanih sanjah,
po štriku pod brado,
po suhem peresu.
Posodi mi roko,
morda pa zapleševa.
evo roka.
in še veliko parov rok!
Ste mi rekli, tršica,
da beseda se zrabi
če preveč se jo rabi.
Sem sklenil poskusit;
na steno napisal
sem tisočkrat »riba«
in gledal v akvarij,
če tam še kaj miga.
Ko hotel sem v knjigi-
od atija 'o ribičiji'-
zrabit vse "ribe",
pa ni šlo drugače
kakor z radirko;
potlej pa sem še kopalnico
za kazen celo preribal.
Prebral sem vse članke
wikipedije o ribah;
pa nič ne bledijo
v šparu popoldan
še zmerom smrdijo.
Ne vem, naj verjamem al ne,
a ribam ni nič; samo mene
doletela je šiba
in to vprašanje, tršica,
še zmerom me riba.
Lp, Ana
lepo je, če te nekdo bere
Občutek je kot bi te malce žgečkal .. ali ščipal
samo da te ne
z macolo po glavi :)
lp
Komentiranje je zaprto!