POzdravljeni, Srigala in Nemo,
tile novi konci se izjemno fajn začnejo - udarno, kritično,
ironično, duhovito.
Konci. avtor
Serigala, kot da je pravzaprav en sam konec koncev
(dokonca); potem se pesem (po mojem mnenju) prelomi z "Alora
Serigala", kot bi dodali nek osebni pogled, besedno prekopicavanje
in poigravanje - na tisto, kar je že prej (učinkovito) povedano in
vsemu skupaj odvzame naboj (Ph;-) ... Poskusita prebrati samostojno
prvi del, drugega. (Najbrž bi bilo drugače, če bi šlo za nek
dialog, neko skrito dramaturgijo, ..., česar iz te objave ne moremo
slutiti.)
Zelo zanimivi so ti pesniški podvigi v dvoje (ali več), čestitam
zanje.
Lp, Ana