Pesem.si - Lidija Brezavšček - kočijaž - Orlando odioso - bp

Forum

Datum objave:
18. 01. 2011 ob 12:51
Spremljaj
Število komentarjev: 5
Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Ostale teme tega avtorja
Prebrano 753 krat

Orlando odioso - bp

Orlando odioso* avtor bp

Dobra. Pesem za ponovno branje, bp! Močan, neovrgljivo večen opis trajanja nečesa navidez zaključenega!

Opombica:Ker je pesem cela zastavljena v zbornem jeziku, popravi tele napake

...
ne moreš ga premisliti, niti odmisliti,
ne moreš ga misliti, je komaj misljiv
...
in

in pesnjenja** in vsega, kar naj te dela strašno.

( tudi v pripisu imaš brez j - ** pesnjenje je seveda kaj drugega ...)

http://www.spletnislovar.com/pesnjenje-2/

LP; Lidija

Poslano:
18. 01. 2011 ob 13:32

Zasebno sporočilo

Hvala za popravke, Lidija.

Sicer pa je tudi sam SSKJ in še druge besedilne zbirke dosegljiv na netu: http://bos.zrc-sazu.si/

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 01. 2011 ob 14:23

Zasebno sporočilo

:) Vem, da imaš, sem ti prilepila link na besedo samo zato, da bi ti prihranila kakšen klik :)

Brez zamere.

LP, lidija

Poslano:
18. 01. 2011 ob 15:04

Zasebno sporočilo

Zamere? Kvečjemu zahvala in poklon vsem urednicam, ki se trudite za nas.

bp

ajda

ajda

Poslano:
18. 01. 2011 ob 16:44

Zasebno sporočilo

Bp, poklon za prečudovito pesem, globoko, dih jemajočo ... včasih si mislim, kako bi bilo bolj enostavno povedati nekomu, kako te pesem prevzame, ker v besedah ni tistega občutja in odziva, četudi ga napišeš, včasih težko najdeš besede, in avtor ga lahko le sluti. Ja, pesem, ki pusti pečat, ki si vzame svoj kos tebe, oz. tistega, ki se ga je dotaknila in v takšnih trenutkih bi rada segla v roko in čestitala, četudi bi ne rekla nič, bi bilo zaznati:)). No, malo štrikam, a vendar,tako je, ti si kriv:)))))).

lp, ajda

Poslano:
19. 01. 2011 ob 00:12

Zasebno sporočilo

Ajda, hvala. Saj je, se mi zdi, kar za vse isto. Danes sem se zbudil sredi noči in skoraj stresel pesem iz rokava, ne vem niti, od kod se je vzela. Drugič pa me nekaj tišči, ampak zapisuje se pa s takšno hitrostjo in podobnimi občutki kot da bi izločal za oreh velik ledvični kamen na megleno sredino popoldne. Štejem verze, lovim rime in na koncu niti ne vem več, ali imam komu in sploh kaj povedat. In če je dan dober sem potem morda zadovoljen z enim verzom, pa temu niti približno ni vedno tako. Upam, da kaj lepega naštrikaš v prihodnje, kaj takega, ob čemer se bomo lahko tudi drugi greli.

Komentiranje je zaprto!