Lea, pesem ni slaba, pač takoj na začetku udari s klišejem, ki ji res malo zniža vrednost. Drugače pa nadpovprečna pesem v spomin slavnemu letalcu. LP, lidija
Pozdravljena Lidija, naj še enkrat napišem, ne pritožujem se nad oceno.
Tudi za tiste klišeje na začetku sem vedela. Opravičilo? Hitela sem(za obletnico sem zvedela včeraj popoldne, ko sem imela polno hišo ljudi). Pesem sem hotela objaviti včeraj(napisala sem jo v nekaj minutah). Ker sem se bala, da je ne bi razumel nihče sem dala na začetek tiste klišeje:). Sama sem mnenja, da je tudi zadnji verz kliše(kdo ve, če imam prav;)).
Sedaj sem "sporne" dele nekoliko predelala.
Torej:
sledil si željam ….....v sozvočju z Edo s pticami … …..si trepetaje zaoral si delil nebo … ….visoko nad sence ........ med oranžne vrhove neba
in konec:
in smrt je slavila …. ..nasmeh zmage je izzvenel ….......... …..... med grabežljive prste smrti
Seveda nisem bila v dvomu o tvojem razumevanju vsebine(vem da znaš vprašati očka Gooogla):)))
prvi del si po mojem zelo dobro popravila - bova videli, kaj bo rekla še Lidija - medtem ko zadnji ni najboljši. Malo preveč privzdignjeno in zato patetično zveni. In še vedno imaš zelo pogoste besedne zveze: nasmeh zmage, grabežljivi prsti. Jaz bi tu ohranila nasmeh (je "zmaga" zares potrebna?) in prste in nekaj storila s tem. Tudi če o smrti le namigneš. Lp, Kerstin
Če že čakata mene ( ker sem temo pričela, vem ...) potem takole. Da ne dolgovezim, bi malo spremenila samo tam, kjer zmoti po nepotrebnem zaznamovan besedni red.
v sozvočju z Edo si trepetaje zaoral visoko nad sence med oranžne vrhove neba
bil je trenutek jutranje modrine ko noč je postajala ko je noč postajala del dneva
navidezna želja..............??? je odsevala v utripu resničnosti
dremajoč oblak se je izluščil v zvoku vetra
misel je postala ugasla svetilka
nasmeh je izzvenel med prsti koščene roke
Pa še nečesa ne razumem: Navidezna želja??? kaj je to. Po moje želja je ali je pa ni.
Drugače pa, no, ker sta čakali mene :))) je OK. LP, Lidija
Pozdravljena Lidija, ja no, čakala sem te bolj metaforično;), želela sem le , da tudi ti poveš svoje (če sva skupaj začeli).
v sozvočju z Edo si trepetaje zaoral visoko nad sence med oranžne vrhove neba
bil je trenutek jutranje modrine ko je noč postajala del dneva
ne povsem izpolnjena želja ... napol izpolnjena želja je odsevala v utripu resničnosti
dremajoč oblak se je izluščil v zvoku vetra
misel je postala ugasla svetilka
nasmeh je izzvenel med prsti koščene roke ... med koščenimi prsti
V zadnjem verzu, mislim, da ni potrebna roka. Glede tiste nesrečne želje, (bila je želja, ki se ni povsem izpolnila), nisem prepričana, če sem tekoče napisala;)))