po-ni-ža-nja -duh -ší-bek- ne -od-pra-vi, - 11
zlogov
V tercinah bi sama na tvojem mestu popravila dve stvari:
- prva tercina poskuša povedati nekaj, česar ne
razumem:
Če tvoje želje so bile, da v pekel
spreminjal mesto bi še v svet zakleti,
si se uštel in zadnje nisi rekel,
" ... da v pekel spreminjal mesto bi še svet zakleti ?"
Torej, tukaj se čisto izgubim. Dober sonet zahteva jasnost in
nezapletenost izraza, torej misel, ki kljub zaznamovanemu besednemu
redu (potrebe rime in stopice) deluje čisto in nedvoumno, k čemur
pripomore tudi pravilna raba ločil.
-V drugi tercini uporabiš arhaizem (zastarelo
besedo, ki je v sodobnem jeziku ne uporabljamo več), kar sicer ni
prepovedano, zmoti pa, ker pesem ni v celoti zastavljena v
arhaičnem izrazu.
soočan z ognjem se ne boš izvlekel;
zategovala Losu bom vajéti,
(dokléj) dokler zasmehu se ne bo odrekel.
(pa na vajeti dodaj akcent, da se bo vedelo, da je
podarjen drugi e)
Sicer pa ne razumem tudi pomena zadnje tercine - kakšen Los? - kakšnemu zasmehu naj bi se odrekel (prej ni omenjeno nič takega, samo nasilje). Beseda "doklej" pomeni "do kdaj" in je zato tudi pomensko napačna - mora biti "dokler".
Pa brez zamere.
LP, mcv
P.s.: sicer pa sem videla (celo med podčrtankami) sonete, ki to niso, ker je metrika povsem neustrezna, tako število zlogov kot tudi to, da se več vrstic začenja s poudarjenim zlogom in to, da je takt tričetrtinski. Pa ga ni bilo junaka, ki bi kaj pokritiziral.
Glede verza ... berem ga kot enajsterca, saj se ob "tekočem" branju ne zaustavljam pred besedo "od-pra-vi", ampak ga povežem s predhodnim "ne" - in mi zveni kot: "neod-pra-vi". A to ne velja? Tako kot npr. v primerih predloga "v", ki ga med branjem povežemo z naslednjo besedo?
Po-ni-že-va-nja- duh- ši-bák- neod-pra-vi, - 11 ali 12 zlogov?
...
Imaš prav, med "bi" in "še" sem pozabila vstaviti vejico, bom takoj popravila, da bo napisano bolj nedvoumno.
Če tvoje želje so bile, da v pekel, spreminjal mesto bi, še v svet zakleti, si se uštel in zadnje nisi rekel,
oz. si mi s tem dala idejo za boljšo izpeljanko, ki bi jo popravila takole:
Če tvoje želje so bile, da v pekel spreminjal mesta bi, v ta svet zakleti, si se uštel in zadnje nisi rekel,
...
(dokléj) bom pa tudi takoj popravila v dokler - pa hvala za opozorilo, včasih me tile arhaični izrazi (meni sicer ljubki) potegnejo v nepravilno zastavljeno uporabo (kot npr. kakšna patinasta prababičina broška na sodobnem, črnem plašču) ;)))
ps.: modri cvet, hvala tudi tebi za odziv, grem popravit najprej to - na kar me že Lidija opozorila, pa se vrnem nazaj, še k tvojim pripombam. :)
modri cvet, imamo mnogo vrst sonetov, včasih je pomen besedila (vodilna misel in poanta soneta) tako močna, da to premaga formalistično plat in je potem pesem kljub vsemu podčrtana.
Včasih podčrtamo pesem tudi samo zaradi formalne dodelanosti, tako se je že zgodilo eni tvoji!
Sicer pa, kar se tiče pepelkinega soneta, nadomestiti doklej z dokler sem ji že sama svetovala, zato ni treba podvajati nasvetov ;) Morda si pa le spregledala.
Pekel in rekel se pa absolutno rimata, samo prav je treba prebrati (pékeu - rékeu) za potrebe tega besedila!
LP, lidija
PS: pepelka, gotovo imaš razlago za Losa na vajetih? :) :) :)
Pepelka, ne bo šlo. vsak SAMOGLASNIK za seboj potegne zlog: torej imaš 12 zlogov:
Po-ni-že-va-nja- duh- ši-bák- neod-pra-vi, (ne-od) torej imaš 2 zloga, razen če malo prikriješ in pač narobe prebereš, kar je opravičljivo samo, če res nimaš boljše formalne možnosti. Tukaj pa jo imaš, napisala sem ti jo zgoraj in upam, da nič ne spremeni tvojega besedila: po-ni-ža-nja -duh -ší-bek- ne -od-pra-vi (11)
To je pa zdaj super:
Če tvoje želje so bile, da v pekel spreminjal mesta bi, v ta svet zakleti, si se uštel in zadnje nisi rekel,
se mi je zdelo, da je nekaj z ločili ... :))) Popravi tako, ja!
LP, lidija
PS; pepelka, glede tvojega citata:
"Lidija, glede tistega branja (oz. pisanja?) zlogov pa še čakam na tvoje mnenje."
spomni me, prosim, na kaj se to nanaša - priznam, najbrž mi je ušlo iz glave.
Lidija, ja, prav to sem imela v mislih. Torej ali se sme upoštevati zloga eo kot prekrita (med branjem). In si mi pojasnila, da to ni najboljša rešitev. Hvala, ker se trudiš s strokovnimi razlagami, evo, zdaj vem še nekaj več. :)
Kar se tiče vsebine pa ... ja, beseda "ponižanja" (namesto "poniževanja") bi bistveno spremenila pomen vsebine. Zato sem zdaj rešila zagato tako, da sem besedo "poniževanja" prestavila v zaključni verz, v prvem verzu druge kvartine pa ohranila kar tisto prvo varianto, kot se mi je v koncept zapisala. Bo prav tako?
Ajej, komaj zdaj sem opazila tvoj dopis. Pa res. Viš, na to pa nisem bila pozorna. No ja, saj je prav, da končno pod dobrim strokovnim nadzorstvom malo povadim, tudi v to smer. Ritem pa to. Tvoj predlog mi je všeč, pa vendar, da bi ostalo kot je, bi šlo morda tudi tako, le z obrnjenim zaporedjem dveh besed?
"Podlih misli šibek duh ne odpravi"
Hvala Lidija - za vse slovnične popravke, ritmične usmeritve, namige, predvsem pa tvoj trud.
Pepelka :))) Ne vem, a te bom razočarala s tem, ampak ne, ne bo šlo. Potem bo isto kot prej, enajst zlogov sicer, ampak v nepravi stopici!! Keč je v tem, da moraš vsak verz začeti z nepoudarjenim zlogom, v tvojem novem predlogu je pa začetni spet poudarjen! In tako se metrično podre cel verz, ker imaš na tem mestu:
"Podlih misli šibek duh ne odpravi"
dva nepoudarjena na kupu. Isto kot prej. Torej razmišljaj o besedi, ki bo imela prvi verz nepoudarjen ...
Joj, prejoj - meni! :) Sem že malo utrujena ... zgleda. Ampak. Jp. Dojela. Da le ti nisi obupala nad menoj ... saj bo ... saj bo ... :)) Bom kar tvoj predlog uporabila. Pa hvala zanj in za nazorno orisano metriko.
Tako se govori!, Lidija :))) (saj vem, saj vem, da si ta prava borka)
Petek je in spet sem tu. Rada bi dodala še svoje mnenje glede podčrtank: pa ne zaradi tega, ker je že Modricvet na to opozorila, pač pa zato, ker res tako tudi sama menim - vsaj kar se mojih sonetov tiče … mislim, da zanje še nisem dozorela. O tem sem že večkrat, tudi zadnjič razmišljala, hotela napisati, pa me je neugodno počutje ob virozi odvrnilo.
Kot si opazila, me včasih bolj kot v enakomerno poudarjanje zlogov (z ritmom sva sicer prijatelja), zanaša v nekakšne plesne korake, najraje džezovske, včasih v ritme valčka, včasih v sambo ... pa še kakšen staccato vmes vpičim ;) največkrat se pa enostavno prepustim valovanju morja, ki mi plimuje tempo. Skratka, nekako sem bolj po neki notranji melodiji trenutnih občutij naravnana, saj mi mr. navdih, kakor hitro bi ga poskušala preveč uniformirati, takoj pobegne (matr, se mi zdi, da mi je čist podoben) :) Kar pa seveda ne pomeni, da ne nameravam pisati sonetov po uveljavljenih metričnih pravilih, voljo do učenja imam, le predaleč sem še do (samokritčnih) podčrtank, ker se zavedam, da v smeri proti "popolnosti forme" vlagam premalo truda (predvsem zato, ker se s časom največkrat loviva za rep).
S prostim verzom (karkoli že to pomeni), takim, ki ne bi imel nobene melodije, se pa med pisanjem tudi ne poklopiva ravno. Kajpavem. V bistvu sem na nek način brezupen primerek. :) V vseh pogledih nomad, ki od vsega najraje (še) raziskuje. Dejstvo pa je, da poezijo z velikim užitkom prebiram, zlasti na tem portalu, kjer ste res pravi mojstri besed skozi mnoge poetično-izrazne oblike, miselne utrinke in čutne impresije v raznolikih izvedbah povedanega. V tem pogledu ste vsi moji učitelji. Še posebej pa cenim trud - ob prostovoljni dejavnosti s strani vas - članov uredništva. Zato prosim, ne me narobe razumet, seveda sem počaščena za vse doslej ocenjene in tudi podčrtane, vendar, ponavljam, je ocenjevanje (zame osebno) zadnje, kar bi me motiviralo ali pa odvračalo od pesnjenja. Iskreno? V svetu poezije še najlažje ustvarjam v neobremenjenem, sproščenem razpoloženju, ali pa v vzdušju pozitivnega stresa (kar potrjuje dejstvo, da nisem pesnica v pravem pomenu besede - in to tudi ne nameravam postati).
...
p.s.: pa ne za Lidijo, zgolj za morebitne tiste, ki bi s cinizmom radi kdaj udrihali čez npr. pretežno pozitivno naravnane stihe so-poetov, bodisi iz nekih osebnih razlogov - z refleksijami lastnih negativnih misli na druge, ali pa iz naslova nestrpnosti oz. netolerance, kot se (dokaj značilen pojav) značajski vedrini poetes nemara kar scela in vsevprek pripisuje pofukljivo razuzdanost ... in še kaj. V stilu: "Ja čej pa reku. Ja če so pa tko govoril! Tok cajta so ponaulal laž, da jo je nakonc celo selo sprejelo za resnico, ane." Come on! Knock knock! Watch out! Da vam pepelka ne potrka na vaše šipe, dragi morebitni nečimrneži! ---> slednje grožnje nikar preresno vzet, tak je pač moj smisel za (h)umor!) ;) Jah, tudi pepelke niso več to kar so včasih bile ... ;)
Pripis torej:
Hej, pa tok fajn je pesnit iz volje/veselja do življenja!! :D Ne, nikomur ne vsiljujem svojega odnosa do življenja, upoštevam in spoštujem različnost mišljenj in čustvovanj, le prosim za razumevanje še svojih pogledov. Vsi smo občutljivi. Najenostavnejše je nekaj zrušit, mnogo zahtevnejše gradit. Tudi jaz imam eno malo morje velikih problemov, živim dokaj naporno in odgovorno življenje, nič kaj dosti mi v otroštvu ni bilo prihranjenega in kasneje še manj kar samo od sebe z rožicami postlanega. Sploh!! Morda si pa ravno zato nasmeha v srcu (v nobenem primeru) ne pustim pobiti. Potrebujem ga zase in za to, ker ga kdaj pa kdaj rada podelim še s soljudmi. (nič ne stane ... pravijo ... heh)
Uuu sem se razpisala, najbrž vse ne paše ravno sem, ne bom več, ampak tole sem pa še morala pristavit. Pa naj končam z eno aforistično, z izključno svojega (nekoliko bolj samotarskega) aspekta - v odnosu do (javnega) pesnjenja na spletu:
Življenje in druženje z besedo poezije - je podobno kot bivanje z življenjskim sopotnikom. Če mi z njo ne more biti prijetnejše - kot mi je lahko brez nje, potem je najbrž ne potrebujem.
Oj, Lidija hvala za vzpodbuden dodatek. Ja no, sej bom pridna, no! Kaj mi pa druzga preostane, ko pa se vendar okol govori, da imaš nekakšen bič zmeraj pri roki ... ajej boga jst ...
...
Lea199: A da ja? Da je nalezljiv, praviš?? In zdaj bi rada še ti mene s svojim okužila??? Prav! Ga sprejmem! Samo potem se pa nikar ne pritožuj, če te bom kdaj - kot sokrivca - v kakšno protestno pesmico vpletla, ki jo bom spisala med divjim besnenjem zaradi preštevilnih (smejalnih) gub!