Ko avtor
shiney
Odlična pesem. Shiney, kdorkoli je že ta - ona, lepo si jo ujela v
svojo pripoved, ki nam ponuja razne večplastne interpretacije.
Uporabila si nekaj dobrih simbolov (zaprašeni greh, tla, ki se
klanjao), torej skoraj popolnoma si ušla klišejem (morda so malo
taki samo nizajoči se biseri, pa še ti ne motijo preveč)-
Pripoved teče normalno, ni potrebe po odsotnosti ločil, zato ti
svetujem, da jih dodaš. Imaš tudi zaznamovan besedni red (na dveh
mestih ), predlagam ti, da popraviš.
Ko pleše, je kot da niza bisere.
Ko se smeji, osvaja novo prerijo.
In ko samo stoji tam sama, je vedno
obdana
z ljudmi .
Ko hodi, se ji klanjajo tla.
Ko teče, se umika veter pred njo.
In čeprav ničesar noče, je vse njeno.
Ko pa pride noč in jo objame nevihno nebo,
le sedi na novi zofi in čaka.
Takrat ni ne človeka in ne bogastva,
ki bi jo rešil njenega
zaprašnega greha.
LP, Lidija