Lidija, hvala za mnenje z uredniško kritiko. Z akcenti sem ga res "pobiksala", ampak ker priznam, da je bil včeraj en tak malo nazdravljajoč silvesterski dan (plus arhivsko branje vaše opojne poezije v minulih dneh ...) naj mi bo vsaj pol oproščeno. :) Pa še s tem se tolažim, če se je res smešno bralo, potem je bil namen dosežen. Cel sonet je bil pisan v rahlo komičnem tonu. Šalo na stran. Na "naplavila" in "zapredena" bom levonagnjene poudarke takoj popravila v ostrivce, medtem ko na "iztèka" nisem čisto prepričana, če tudi desnonagnjen paše? V mojem sskj, je označen kot krativec na "iztèk" in kot ostrivec na "iztékati" … na, zdaj sem pa zmédena (in ne zmedéna) … ;) Lidija, prosim na pomoč, dolga je bila ta noč ... :)


Glede pojasnitve zadnjega verza v prvi kvartini pa: Leta biblično in mitološko predstavlja "reko pozabe".

http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%9B%D0%B5%D1%82%D0%B0

Po grški mitologiji naj bi Leta tekla skozi podzemni svet - kraljestvo Hada, kamor naj bi prehajale duše umrlih in, s pitjem vode iz te reke, pozabile na preteklost, na življenje v snovnem svetu, v katerem je vse minljivo. (celo slaba volja;)) Izguba tovrstnega spomina pa skozi prispodobo hkrati zajema tudi globlji vidik vprašanja izgube in/ali zmožnosti ohranitve (vsaj delčka) spomina na prvobitno življenje, izhajajočega iz zedinjene - združene božanske energije večnosti/neskončnosti, medtem, ko še utelešeni (ločeno) bivamo tu, v snovnem svetu.

Prilagam nekaj malo daljšega, morda še komu filoz. zanimivega branja, tudi v smislu pesniškega diskurza.
Beseda reke pozabe pa je (z drsnim trakom malo nižje) označena zeleno.

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:llVrmXx2atUJ:www2.arnes.si/~murs ic3/Esej%25205%2520-%2520Prispodoba%2520o%2520votlini.htm+bibli%C4%8Dna+reka+pozabe&c d=4&hl=sl&ct=clnk&gl=si

Veliko kreativno-pesniškega navdiha želim tudi v 2011,
pepelka

Hvala za izčrpno pojasnilo o Leti. Priznam, da se meni danes ne bi dalo brskati po googlu, zato si mi olajšala delo.

Glede iztekanja pa takole: Samo (temeljna) beseda iztèk ima krativec (ker se iztèk bere s širokim e (è) in ne z ozkim, kot npr. ték), vse izpeljanke iz besede iztek, tudi "dnevi iztéka" v tvojem primeru pa ostrivec, poglej:

izsek: iz sskj

iztèk -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od izteči ali iztekati: iztek tekočine / iztek dopusta, premirja, roka / knjiž. položaj Slovencev ob izteku prejšnjega stoletja ob koncu / računati na ugoden iztek; počakati na iztek sodbe izid, rezultat / iztek grape v dolino, ulice na glavni trg 2. zadnji, končni del česa: hiša stoji ob izteku ulice / redko ob izteku reke v morje izlivu 3. šport. del tekališča, smučišča, smučarske skakalnice, kjer se tekmovalec počasi ustavlja: urediti iztek; skakalec je na izteku padel; poledenel iztek ◊ aer. dolžina izteka pot, ki jo opravi letalo pri pristajanju od dotika z zemljo do trenutka, ko se ustavi; strojn. iztek čas, ki ga potrebuje stroj, da se ustavi samo s trenjem; iztek navoja končni del vijaka, vretena, v katerem navoj ni do konca izdelan ♪

Se ti kar sama popravila, da se ne mučiš :)
LP; lidija

Lidija, hvala tudi tebi za popravek, pojasnilo in trud, moj sskj je v mini-računalniški izvedbi nekoliko pomanjkljiv.

In hvala ti za navdih ob asociaciji, ki se mi je med branjem tvoje razlage (iztek, tek) porodila,
nastalo je pa tole: :)


Senryu (pravljični) ---> naj pustim tak naslov, bi bila primernejša oznaka Senryu (asociacijski),
ali kaj tretjega?

...

Rdeča kapljica
teče čez rob grozdnih čaš,
oblizne jo molk.

...

In še eno vprašanje. V dilemi sem glede smiselnosti vejice v sonetu, kot sem jo postavila pred vrinjeni stavek. Zdi se mi, da ni potrebna, saj nekoliko "zabremza" tekoče branje ...


Zaplavala, v teh dneh iztéka leta,
sem v dolgo in globoko reko vina,

ali

Zaplavala v teh dneh iztéka leta,
sem v dolgo in globoko reko vina,

...

Hvaležna za pomoč.

Lahko noč,
pepelka

Najprej glede vejice: Če si se odločila , da bo to vrinjen stavek, jo kar pusti, ne zdi se mi, da ustavi tok branja.

Glede "senrjyuja" pa tole. Vse oznake (pravljični, asociacijski ... fantazijski ... "kakršenkoli" ...) so čisto odveč in samo motijo. Senryu udari sam po sebi, če je dober, če pa ni, ga pa tudi oznaka ne rešuje. Res, da nekateri člani uporabljajo ta sistem podnaslovov, vendar je to njihova lastna iniciativa in vso pravico imajo pesem označiti kot jih je volja, ampak preprosta etiketa za trovrstičnici (haiku, senryi, kruiku, alo druge krajše oblike - tanka, peterostošje, še5ek itd) brez raznih motečih razlagalnih podnaslovov je veliko boljša in v originalu pravilnejša rešitev.
Ko sva že pri tem, tvoj senryu v bistvu to ni, je čisti haiku. Premalo elementiv senryuja vsebuje (dosti premalo prave satire in vidne ironijevsebuje)

Torej moj odgovor na to vprašanje je, izberi tretji naslov :)
LP, lidija

Pa naj bo haiku. Ga bom kar (oštevilčenega) objavila. Sem bila tudi sama sinoči v dilemi glede označbe med senryu/haiku. Če bi ga malo predelala, bi bil lahko celo kruiku. :)) Pa ga ne bom, dopust se mi izteka, čas priganja, se že pripravljam na jutrišnji, nov delovni zagon.

Lidija, hvala ti za vse uredniške nasvete in pomoč pri mojih prvih, nekoliko štorastih "plesnih korakih" na tem portalu. Pridem še kaj naokoli. Fajn ste! :)

lp, pepelka