Na hrbtni strani sreče avtor Nuška Golobič Malena

Nuška, všeč mi je tale tvoja pesem, ki potrebuje le nekaj drobnih popravkov, pa bi bila popolna tudi po formalni, ritmični plati in kar se tiče stopice! Morda ne veš, ampak krasno ti je (skoraj) uspelo napisati pesem v načinu menjavanja dvanajsterca in enajsterca.

Malo za vajo sem si dovolila vstaviti popravke, upam, da ne zameriš.

Bom kdaj te narisala v svoje spomine,
boš kdaj tetovaža za moje srce,
te mar zaklenila bom v hišo davnine,
te skrivaj bom ljubila sama, molče?
skrivaj te ljubila bom sama, molče?

Danes so zvezde in noč mi je jasna,
Glej, danes so zvezde in noč mi je jasna
Mesečev sin si v mojih dlaneh,
Ti mesečev sin si tu, v mojih dlaneh
tišina objema je mehka in glasna,
le odsev mi ni jasen, odsev naju dveh.
odsev pa ni jasen, odsev naju dveh.

Kot britev me včasih porežejo slutnje,
v bran se z zlagano ostrino igram,
in v bran se z zlagano ostrino igram,
še vedno si kri za moje žejne vrtove,
še vedno si kri mojim žejnim vrtovom
le cvet mojih senc ti ostaja neznan.

Tako je od veka do vekov uganka,
kje se škrlatna umakne barvi noči,
le kje da škrlat prostor barvi noči
se z razdaljo za naju bližina poraja,
se nama z razdaljo bližina poraja
ali dvojina se s časom v edino zdrobi.
se s časom dvojina v ednino zdrobi?

...


Bom kdaj te narisala v svoje spomine,
boš kdaj tetovaža za moje srce,
te mar zaklenila bom v hišo davnine,
skrivaj te ljubila bom sama, molče?

Glej, danes so zvezde in noč mi je jasna.
Ti Mesečev sin si tu, v mojih dlaneh;
tišina objema je mehka in glasna,
odsev pa ni jasen, odsev naju dveh.

Kot britev me včasih porežejo slutnje,
in v bran se z zlagano ostrino igram,
še vedno si kri mojim žejnim vrtovom,
le cvet mojih senc ti ostaja neznan.

Tako je od veka do vekov uganka,
le kje da škrlat prostor barvi noči?
Se nama z razdaljo bližina poraja,
se s časom dvojina v ednino zdrobi?




LP, Lidija