Poskusil bom karseda nežno,
z glasom drhtečim, a še prej si
bom z ustnic pometel ves prah
(v bistvu bom samo pisal).
Znočilo se je…
Všeč ti je črna, posebej na njenem
bleščečem telesu. In modro lakirani
nohti, s katerimi strga s papirja tole
brezpredmetno refleksijo.
…med nama pa se je delal dan…
Nezabrisljivi kontrasti v podobah.
Iz krajev, kjer jo srečuješ pod mehko
odejo imaginarnosti. Le tako se lahko
ustvari dan brez noči. Nikoli nisem
pomislil. Nezmotljive so sanje.
Potem sem tiho, a čisto zmeraj še za
njo iz mene nekaj vpije. Ena sama
neoprijemljivost, pločevinast žvenket
upanj na stopniščih platonične ljubezni.
…drugi pa so mirno spali naprej…
In le ti lahko potrdiš, da tole ni samo

navadna poezija prikritega moledovanja.

Pištin Frida