Njami, okus sveže pečenega kruha in hrustljave skorjice tako nekako
oktobersko zadiši. In brbončice zamigljajo:))) in kaj je slajšega
kot prisluhniti ...
Jaz tega brrrr:) nisem zaznala, prisluhnila sem prvemu utripu, ki je zabrbončkal:)), je pa seveda res, da ravno ta večplastnost v plus napisanemu in dosežen namen, ko pesnik zažene kolesje in morda čaka v zasedi, kako bo posameznika zatreslo. In to je to:)). Je pa sigurno v njej čutiti tudi temačnost kot si zapisala, a jaz ji nisem pustila blizu, ker me je mističnost potegne v svoj tok in prepusti mojim čutom in telesu polnjenje in hvala, da si me spomnila na Nicka Cave, ki me strese in pretrese, ko ga gledam in poslušam in mi polni načete baterije. Tako je tudi pri tej pesmi, ki me vabi, še me beri:)). Uh, kako rada napišem to, še še :))).
čestitam. Ne vem, kaj natanko je v Jeanny in v tvoji takega (kar je sprožilo mojo Jeanny), ampak vedno me dobesedno požre v ta strašljivi svet. Kerstin