Krila avtor Pepi

Pozdravljen.


Dva predloga. :)
Sem pa študirala in študirala in brala, kaj me "ni prepričalo" v pesmi.
In berem in berem. Povezujem stvari. In študiram.

Krila krila krila.
Krila so osovražna. :)

Mogoče me v pripovedi zmoti
vi ste ...Ko preskočiš v tretjo osebo in potem se mi zdi preskok na
nedavno sem povozil psa kar precejšen.
In se mi zdi, da odvrne od rdeče niti, ki skrivoma poteka skozi pesem.


poljubljal sem pločnik, napol slep
tipal tla
dokler mi ni postalo jasno, da nisem ti, desetletja prej
da ne nosim tvojih okroglih očal

lirski osebki, ki šele bodo, so mi poplavili dušo
veja, ki raste, se razcepi, sem jim rekel
bog ima nas, da lahko čuti
in čutiti hoče vse
zato ima tudi muhe in komarje

vi ste …
čisto navadne bele brisače, prhki robci
ne iščite norcev na kravjih balih, med srečnimi
ne dotikajte se močeradov in krastač
ker vsega tega ni
ponedeljek dopoldan je
in danes zaprto
(ker je ponedeljek dopoldan
in danes zaprto)

nedavno sem povozil psa
z glavo mi je razbil masko
med preobračanjem praskal trebuh
dokler mi ni zabilo amortizerja levega zadnjega kolesa
ko sem se mu zapeljal čez prsni koš

vozil sem naprej, kot da se ni nič zgodilo
moj drugi jaz, ki ni mogel nič pomagati
je obstal tam in v prihodnosti opazoval umirajočega
kako se bo pojavil med temi vrsticami

pišem
in skoraj ni stvari, ki jo bolj sovražim
a vendar - verjamem v pesmi, ki kakor gore in stolpi
(iz) drugih svetov
štrlijo iz pokrajine in bruhajo nekaj
kar bi morda lahko postalo nova abeceda
tam sem doma

postajam absolutno dolgočasen in blag
jokajoči lajež psa je potihnil

in čeprav tisti hip nisem ničesar začutil
niti nisem videl njegove duše
kako se je vzpenjala k turobnim jesenskim oblakom
ter mahala z repom

se mi je vseeno pomislilo
da ima zavedanje morebitne neminljivosti
daleč močnejši naboj

od tesnobe minevanja


Na glas pišem. :)

Lep dan S.