Milan, tole je pa ena fajn pesem. Pravzaprav super, samo malo (čisto malo, res) si ga tu pa tam lomil z ločili, zato je ponekod malce nedojemljiva in zmede.
Smem ponuditi popravke, da bo bolj stekla in pristala tam , kjer si želiš - ŽE KJE?

(kakšna vejica dodana, kakšna besedica pa je skočila v drug verz ...) Nič posebnega.
:)

Takrat, ko breze postanejo lisaste
in v vrstah
po ena ali dve,
ob cesti ležijo JABOLKA.
Ko enkrat padejo, nekje morajo biti.
In slive so že zgnile.
Obilno deževje
jih je odplaknilo naprej.
Že kam.

Takrat, ko je pašnik,
kjer so vedno bile krave prazen,
sta tam le še pomuljena trava in električni pastir.
In bosta tudi ostala.

Takrat, ko kostanji postanejo sladki
in oreh gol -
ker si je že postlal,
začutim željo po zorenju.
Po izpolnitvi.

Tako kot jabolko in kostanj
nekje moram biti,
ko sem že padel v ta čas.

LP, lidija