Hvala Lidija. Sem popravil napako.

Lp. DUSANN

Ja, morda kot nekakšen opomin, če se prebudimo v jutro z mislimi, kaj pa je tebe treba dete bilo. In to dete ima širok razpon perutk:))))))))). Mislim, da me je pesem odgnala od mišjega razmišljanja in dan se barva z okolju prijaznimi barvami in oganja misli, pa ne bom podlegla trenutkom, ki jih niza Dusann:)).
Fajn je, da spraviš to iz sebe in verjamem, da je bil to le trenutek, ki si ga ujel v svojo dlan in zlil kanglico obledelih barv stran:)).

lp, ajda

Ajda imaš pravico razmišljati kakor ti paše. Nihče noče, da podležeš. Jaz pač zapisujem v svojih omejenih možnostih kolikor toliko tisto kar čutim. Če se počutim kot miš o tem pišem, ne ogrinjam se v škrlat, če sem morda malodušen, potem bi bil šarlatan in prevarant.

Lp. DUSANN

Dusann, če je bilo napačno razumljeno, oz. napisano med vrsticami o detetu, ja to je moj način, da sem rada medvrstična:)))), se ni nanašalo na pesem,ampak na počutje, ko vstaneš, ves zaspan in čakaš na kak vzgib, da ti prišfraufa krila:))))). In počutje, ki si ga vpletel v pesem, ni tako redko posejano. Seveda je ta posejanost pri mnogih, oz. nisem osamljena ptica, v kakšnih dnevih, takšnih, ko rada kukam izpod odeje in razmišljam, ali bo dan tisti tapravi:).

lp, ajda

Ajda treba se je naučiti na nek način "odmisliti" svoje ideološko, življensko, morda versko, ateistično gledanje na svet, ko bereš pesem. Še vedno živimo v enoumju. Če bi jaz gledal na to tako sploh ne bi več bral literature. Zahodna vrhunska literatura je prepojena z napačnimi percepcijami življenja. Vsi so opisovali svoja bolezenska stanja, ampak mnogi so jih opisovali odlično, v tem je tudi draž zahodne literature. Potem pa nastopi druga skrajnost, ko ljudje hočejo idealizirati in zabiti svojo temo nekam v ozadje in vse skupaj postane hitropokvarlljiva plastična roba. Če hočem prebrati pesem, ki mi koristi v življenju posežem po Rumiju in Hafizu, ker sta bila osveščena in sta imela uvid v življenje. To stvar imajo le redki posamezniki in v zahodnem svetu je morda le par velikanov literature. Eden od njih je H. Hesse. Baudelaire, Rilke, Prešeren, Jelinek i.td. so imeli z mojega zornega kota napačne percepcije življenja, vendar so svoja stanja odlično opisovali in imajo svojo draž, tako stilistično kot vsebinsko.

Lp. DUSANN