Forum
- Datum objave:
15. 10. 2010 ob 21:41 - Spremljaj
- Število komentarjev: 13
- Piše: Lea199
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 946 krat
Še brez kemije - Lea199
Pravkar sem pesem nekoliko popravila, po nasvetu dobre prijateljice, pesnice, ki ne sodeluje na pesem.si. K nam zelo poredko pokuka. Običajno me ne popravlja, tokrat me je opozorila na napako. Mislim, da ima prav, zato sem popravila.
Lp, Lea
LP, L
slučajno sem shranila, ker se mi je pesem zapisala, ko sem se trudila napisati esej, ki ga še vedno ni in verjetno ga tudi ne bo. Imam pa pol zvezka zapisov.
Še brez kemije
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo
Lp, Lea
sedaj pa zares ne razumem, zakaj naj bi bil dobri stari lug (nadomestek vseh današnjih tipsov, prilov in domestosov) kakšna bistvena napaka? Morda, ker je tudi ta "pra"lug "kemija", ki jo imaš v naslovu?. Po moje ne. Meni se prav naslov ne zdi najbolj poetičen. Pregrob in neskladen s pesmijo je namreč.
Lug v pesmi sami je pa čisto neškodljiv.
Lp, lidija
zanimivo, menda preveč udari, "ta nesrečni" lug.
Kar se tiče naslova, je ostal, kar od nesojenega eseja(sem sanjala, da mi uspe zlesti Ifigeniji Simonovič, vsaj do gležnjev). Pomota.
Lahko bi bil tudi Nostalgija(naslov mislim).
Zanimivo je tudi, da je edinikrat, ko me je ta prijateljica opozorila naj nekaj "vržem" iz pesmi. Običajno je(v zadnjem času), le pripomnila, da pišem vedno bolje in sem, pa tja še: naj napišem tudi kaj v prozi, ker so ji všeč moje zgodbice.
Lp, Lea
pesem je dobila nov naslov ... takrat je bila deklica v hiši ob potoku.
Potok mi še vedno odžuboreva v ušesih, to so trenutki topline, domačnosti in predvsem varnosti. Lepo je bilo moje otroštvo.
Lp, Lea
"
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti ..."
pove, da si se počutila dobro. Morda je prav ta odstavek malo preveč direkten, nepoetičen, prozaičen. Napišeš "nič posebnega", kot bi hotela negirati najpomembnejše, ta občutek, ki je najbolj dragocen? Ker zaradi te trditve potem zadnja kitica, ki si jo dala v poševni tisk, tista, v kateri pazljivo pomivaš posodo, ne pride do izraza in ne vemo točno, kaj to pazljivo pomivanje posode pomeni?
LP, Lidija
trenutno nimam časa, zato nisem niti pošte odpirala ali kako drugače "klepetala"s prijateljico. Ko bo dovolj časa, bom kaj popravljala.
Pesem sem zelo na hitro napisala in natipkala na forum, le v nekaj minutah, medtem ko sem brala pesmi na pisem.si.
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo
Ta dva verza o pomivanju, sem najprej dala na konec prve kitice. Morda bi morali ostat tam, izbrisat pa bi mogla celo kitico pojasnjevanj:
"
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti ..."
Kaj bo z lugom mi ni niti najmanj jasno, vendar je bil za prebliske spomina "kriv" prav on. Nadalje mislim, da pesem brez "luga", nekomu mlajšemu, ne pove prav ničesar.
Hvala!
Lp, Lea
Za začetek prva varijanta:
V hiši ob potoku
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti
Verjetno ne bi bilo nič slabše, če rokici, ki pomivata zbrišem,
torej:
V hiši ob potoku
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti
Tako zaenkrat.
Lp, Lea
LP, lidija
Prikazat sem hotela otroka, ki je bil srečen in varen v svojem domu, razen tega, sem hotela prikazat takratno sožitje z naravo.
Čistilo je lug, mama ga je skuhala iz pepela. Tako je energent; drva do kraja izkoristila. Najprej so goreča polena oddajala toploto za kuhanje in gretje prostora, nato je postal koristn tudi kot odpadek; pepel.
Seveda lahko odstranim zadnji del pesmi, morda tako:
V hiši ob potoku
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
nič posebnega
Ali celo tako:
V hiši ob potoku
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
Sedaj nisem niti malo zadovoljna, pesem moram končat, kako?
Torej grem na začetek, se kar strinjam, tudi zato, ker jaz lahko najbolje napišem prvo varjanto, potem je navadno vse slabše.
V hiši ob potoku
v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo
v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug
nič posebnega
le topel
domač občutek
skladnosti
Morda imaš kakšen namig za konec?
Lp, Lea
:)
LP, L
Hvala!
lp, Lea
Komentiranje je zaprto!