Forum

Monodrama - Lucija Lotus Mlinarič

Pozdravljena,

všeč mi je tvoja pesemMonodrama avtor Lucija Lotus Mlinarič.

Le nekaj manjših pripombic imam. V pesmi, ki je nabita z občutki, me delujejo nekoliko odveč razlage, saj neartikuliraost prinese v tako močnem sklopu več. Pesem bolj odpira, pojasnilo pa jo zameji.

Kar me moti, je v oklepaju in tebi v razmislek, nikakršno obvezo!

Monodrama

preprostosti me razkazujejo
opotekam se ob (prvinskosti) življenja
ustaviš se na moji senci
minevava zaradi (pretočnosti) zgodbe
zdrsnem s tvojih vezalk
zliješ se iz mojih čevljev

živalskost (prisotnosti) predira opna bobnov
sposojam si besede
da bi se znova zaokrožila
(se morda začutila)
plet samovšečnosti previdno odlagam
pogrešam (prijetne) ohlapnosti brezčasja



Lp,
Zalka
 

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
20. 10. 2010 ob 00:31

Zalka,

najprej se moram opravičiti za tako pozen odgovor. Naj bo izgovor, da sem ravno začela s faksom in res nisem utegnila še poezije. Predlogi niso slabi in morda pesem spremenim, moram pa razmisliti o tem. Vse te besede so namreč dodane z namenom (in prvotno niso bile del pesmi) ... Vsekakor je verzija brez njih bolj čista, ampak ne vem, ali še vedno enakega pomena ...

Vse lepo,
Lucija

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
20. 10. 2010 ob 06:55

Živjo!

Večna dilema avtorjev ... Kot sem rekla, ni nujno, zagotov pa pesem bolj razpre.
Izbira je absolutno stvar avtorja, saj veš.
Jaz lahko špekuliram, kako pesem razumem, ampak samo ti veš točno, kaj je.
In to se dogaja z vsemi avtorji in bralci in pesmimi. V njej išečmo sebe. Ko se lahko umestimo, smo zadovoljni. Tako nekako je najbolj preprosto povedano.

Meni se zdi, da pesem s popravki pove to in še več. Ne obesi se na točno določen besede, ki pravzaprav ne povedo nič novega v pesmi.

Recimo: Zgodba je sama po sebi pretočna, sicer je slika. Sploh, če imaš še prej, da minevata. Boljše ne bi mogla nakazat, kako čas teče, kako se zgodba pretaka ...

Prvinskosti življenja: Kaj pa je življenje drugega? Ok, še kup drugih stvari, ampak zakaj moram kot bralka pomisliti prav na prvinskost? Mogoče se me tisti trenutek prvinskost niti ne dotakne, imaš pa v drugi kitici živalskost, ki me zagoto povozi in deluje name dosti bolj učinkovito.

Živalskost: Je, kot že prej omenjeno zelo močna in je prisotna! Sploh če je v akciji in predira opna. Verz mi deluje natrpano in zavira pozornost pred odlično metaforo: Prediranja opna bobnov! Mislim, ta metafora je res META - FORA! V meni sproži vrsto prispodob. Ne bi razlagala, kaj osebno, ker se tebi verjetno slika ob tem nekaj povsem drugega, a je močno kot sam hudič.

Se bom morda začutila: No, tu si se pa že zrahljala. Enostavno ne paše v to pesem. In jasno je, da nekaj iščeš iz same pesmi. To je čisto preveč enostavno. Pa ne narobe razumeti. Enostavnost je super! Ampak tale verz je enostavno v smislu "začetniškega čutenja". Ne daje globine pesmi ...čeprav jo hoče. Na nek način je klišejsko uporabljeno, kar pesmi škodi.

Prijetne: je nepotrebno, ker prav to išečmo v pesmi ves čas in smo tega morda celo deležni.

Nekako sem ti poskusila bolj podrobno razložiti, zakaj sem ti dala tiste besedice v oklepaj. Če te to zelo boli, pusti. Razmišljaj pa v to smer, ko boš pisala novo pesem. Avtorji in, recimo temu, kritični bralci smo hecne živali. Pri drugih vidimo, pri sebi ne ... Pri sebi šele čez veliko časa, ko znamo pesem drugače objeti in se nam tudi občutki oblikujejo v obel skupek. Ko so občutki še živi pa nam venomer nekam uhajajo, sitnost je v tem, da prav takrat nastajajo pesmi.

Sem vesela, da si se oglasila.
Imelj se lepo in uspešen študij ti želim.

Lp,
Zalka

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
22. 10. 2010 ob 17:23

Tako, popravila. :)

Premislila o vsem in ugotovila, da imaš popolnoma prav, da so te besede bile zgolj nepotreben balast ... :)

Hvala, res.

Vse lepo,
Lucija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!