Živjo, Dušan, ne, ni tako globoko, čeprav mi je tudi tvoje razmišljanje blizu.
Sama sem bolj pisala iz gledišča ženske in matere dveh fantičev in se bolj poigravala z mislijo, kako so vsi moški čudni z izjemo sinov. Seveda pa so vsi moški sinovi (sicer ne meni, drugim ženskam in materam) torej nobeden ni čuden ... skratka, vse skupaj malo bolj za hec ... V bistvu sem hotela združiti dve splošni mnenji in izpostaviti kontradiktornost splošnih "modrosti".
Tvojo misel dojemam tako: Moji bližnji so "nedotakljivi", v bistvu opisuješ pristranskost, ki je nenehno prisotna v naših življenjih, pristranskost pogojuje neobjektivnost, iz tega gledišča so ocene in sodbe pomankljive. Lahko rečem, da si ustvarila kar se da na kratko dober zapis, Zalka.