In z moje strani, Srečko, čestitke. Dežurni zavistnež (glej, glej, saj te je že ocenil), pa bere, bere. Namen dosežen. Nepozabljena. Samo še prevod rabimo! Vsaj enega. Lp, Lidija
Upam, da dežurni zavistnež tudi bere in ne samo klika. Slaba stran pa je ta, da nam bo odgnal perfekcioniste; s še tako dobro pesmijo na bodo nikoli dosegli popolne ocene ;)
Verjetno bi marsikdo, ki okorno vrti pesniško pero, ki mu je morda podarjeno in misli, da bo naredilo čudež, kupil pesem. Je pa tudi varianta, da kupiš avtorja, kupiš seveda na način, da se mu pri-kupiš in potem uživaš, ko piše pesmi zate:)). No ja, to malo diši po scufani romantiki, a vendar:). Včasih je za dosego cilja treba uporabiti tudi sredstva, ki niso napisana na kožo posameznika. A nikoli se ne ve, kako se bo izšlo in tudi v tem je čar. Hja, malo me odpeljalo stran od pesmi, a saj veš, misli so:).
Včasih na pesem. si preberem tako dobro pesem, da si želim, da bi bila moja. Ob takšni priložnosti je bila zapisana "Kupim pesem".
Glede scufane romantike, pa ti lahko navedem že skoraj stereotipni primer: Dekle se je zaljubilo v fanta, ki je pisal; tudi pesmi, bila je navdušena, znala je marsikatero njegovo na izust. Malce karikirano rečeno, ga je zapustila po prvi izdani pesniški zbirki. Odšla je z nekim mesarjem, ki je imel verigo mesnic na tržaškem in preko milijon nemških mark letnega prometa. Verjetno je prevagalo to, da si je lahko nakupila vso poezijo tega sveta :)))))