Pepi, menim da tale (spodaj podčrtani) verz ne spada v pesem,
oziroma morda spada (po ne vem keteri razlagi, ki bi jo zagotovo
lahko potegnil iz rokava), ampak, če bi verz izpustil in bi ostale
pač samo kosti (karkoli že so), bi bil uvod mnogo bolj udaren in
odločen!
v turobni pokrajini
z vonjem po urinu
kjer so tla posuta s kostmi večnih sanj
Sicer je to samo moje mnenje, nekaj, kar je zmotilo (morda le)
mene, ampak, lahko razložim. V nadaljevanju pesmi nimaš nikjer
nobene podobne "neoprijemljive" prispodobe, zato se mi zdi tudi ta
(kosti večnih sanj) odveč.
LP, Lidija
kaj pa vem? frišna je, frišna. jah, z vsemi večnimi stvarmi so sami problemi - v pesmih, in tudi sicer. recimo, da sem se v prihodnosti, ko sem vzpostavil distanco do pesmi, pogovoril z Bogom, ki je rekel, da je v tem trenutku najbolje zaupati ženski urednici. :)
haha, hvala Dani. se strinjam - Bog je Skrivnost, ta pa je ženskega spola, in o njej težko kaj rečemo, ne da bi padli v laž. zdaj vidim, ko je minilo že toliko let, da so bile večne sanje odveč(hvala Lidija)
Če je bog skrivnost, ženska ni. Ona kar direkt pove, pa je. Včasih po občutku, včasih pa iz izkušenj. Tako da, laž je edino sprenevedanje samo po sebi ... vse ostalo je pa relativno. :) Lidija
e, zdej sem se kr mal zasekiral, da nisem preveč čaral z ironijo in časovnimi preskoki in, da ni izpadlo kot kakšna provokacija. ta laž je bila mišljena kot verska zaslepljenost, npr..