Forum

POSTMODERNIZEM

Vsebina objave odstranjena na željo avtorja.

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 09. 2010 ob 07:43

Edina rešitev v iskanju samega sebe (če se bojiš šablonskosti) je poskušati izražati se v čimveč možnih oblikah. Takoj, ko padeš v eno šablono in obtičiš v njej, si že tam, kjer ne bi rad bil.

Edino, kar mi pride na misel je, da se nikoli ni treba nehati iskati in da nikoli ne smeš postai čisto zadovoljen sam s seboj.

Toliko mi zaenkrat pride na misel ...

LP, Lidija

Zastavica

DUSANN

Poslano:
24. 09. 2010 ob 08:47

Hvala za tvoje mnenje Lidija. Mislim, da si s tem povedala dosti. Včasih človeka stvari malce prestrašijo ali pade v dvoumnost, ker je toliko načinov podajanja. Tudi tu mora človek malce reskirati, morda pride kdaj kaj novega v kakšnem poskusu.

Lp. DUSANN

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
24. 09. 2010 ob 16:18

E, povej katere zbirke si imel v mislih, da lohk kakšno konkretno rečemo.

LPP

Zastavica

DUSANN

Poslano:
24. 09. 2010 ob 23:58

Jaz takole včasih posedam v konzorciju in listam brez kakšnega načrta, kar mi pride pod roke. Tako da ti težko rečem avtorje, ker premetavam več zbirk, nekaj pa jih le. Prebral sem recimo celo od Kleča:
Končne avtobusne postaje, potem pa Tomislava Vrečarja: prvo in zadnjo K ..., pa recimo Pesmi o Ljubljani ( več različnih slovenskih avtorjev). Divan Esada Babačića recimo.
Kleč včasih uporablja metafore, včasih jih skoraj ni, vendar vse skupaj zveni ( morda se motim, ker ga dobro poznam in poznam njegovo življenje in navidez tudi ljudi, ki jih uporablja za modele). Tole zadnjo je napisal po 20. letih. Pesmi o Ljubljani so mi vse dobre, vidim da vse zveni tudi če je napisano "navidezno brez smisla" in je polno stilov. Tudi par od A. Novaka v prostem verzu mi je bilo všeč vendar se ne spomnim naslova zbirke. Poniževo Antologijo slovenskih pesnikov, Uroša Zupana že od nekdaj rad berem. Lojze Kozar mlajši: Srebrno Poletje ( verska tematika v ljudskem stilu ) ... Tale je v bistvu zelo klišejska, vendar fina za meditacijo ob večerih.

Lp. DUSANN

.

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
25. 09. 2010 ob 07:32

Ja, se strinjam, da je metafora v pesmi tisto, kar jezik naredi živ, večpomenski, kar ga odpre navzen - osebnim interpretacijam bralcev.
Se tudi kar strinjam s tvojim prvim postom, čeprav je včasih zanimivo brat pesmi brez vsebine ali kakšne vodilne ideje in opazovati, kako besede delujejo, ko kar tako, brez jasnega smisla, stojijo druga ob drugi.
Šalamun je en tak primer, se mi zdi.
Po moje nastane problem takrat, ko ljudje pišejo z "namenom", iz vnaprejšnjih prepričanj in ne dopustijo, da se pesem "zgodi".
Po možnosti kot pripadniki kašne samovšečne klike.
Da ne bom preveč nakladal, dajem za primer eno, na katero sem naletel v zadnjem času, ki je r5avno nasprotna od tega, kar si ti izpostavil:
Darka Mazi - Tango z možem

lp, p

Zastavica

DUSANN

Poslano:
25. 09. 2010 ob 08:15

Hvala za tvoje mnenje. Šalamun je res mojster metafor in navidezno čudnih kombinacij. Včasih so ga opredelili za ludista. Danes je postal že kar klasika in tudi naziv ludist morda ni več primeren. Mislim, da mu je dal ta naziv Taras Kermauner. Med mnogimi njegovimi zbirkami mi je najbolj ostala v spominu Ambra - upam, da je tako naslov. V jezik je vnašal tudi pogovorni jezik in kletvice. Deluje mi zelo svetovljansko, kar mi je zelo pozitiven aspekt in da s tem nekakšno širino pogleda in preseka ozkost. Mazija bom probal najti, najbrž je mlajša generacija.

Lp. DUSANN

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 09. 2010 ob 10:07

Mazijevo boš probal najti ;), Dusan.
_Darka je namreč ženska:) :) :)

http://libris.si/index.php?page=posamezna_knjiga&book_id=9789616644532

LP, Lidija

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
25. 09. 2010 ob 12:35

Ah, kje pa, Šalamun je en navaden šalabajzer.
Hecam se! Razpon njegovega jezika je glomazen.
Ja, ko se je pojavil, niso vedeli kaj bi z njim.
Ko je meni steklo branje njegovih pesmi, je bilo kot razodetje
in me je pošteno zrukalo. Na srečo sem se takrat, kot ponavadi, nahajal v zraku, tako da ni prišlo do potresov. Potem sem hodil naokoli s transparenti, megafonom, ... ampak to je že druga zgodba ...
Piše pa po navdihu ... in v enem zamahu napisat - npr. pesem Mrtvi fantje, ali Okupacija, ni kr tko! V spremni besedi njegove knjige Glagoli sonca je zelo fajn, tudi odštekano, megalomansko razpredanje prav o tem.
Morda zanimivo branje, npr. za kar nekaj sumljivih in dokazanih mladih pesnikov in pesnic, ki so se pojavili tu na portalu, in za katere je videti, da posedujejo te skrivnostne bliske naelektrenega podstrešja.

u, matr sem se razpisal, pička!

LPP

Zastavica

DUSANN

Poslano:
25. 09. 2010 ob 20:11

Aha Ženska! Spregledal sem črko a. Hvala bom pogledal Pepi. Jaz sem se za Šalamuna navdušil v srednji šoli (tudi nekaj sošolcev je bilo zraven). To so bila leta, ko smo zanikali vso klasiko in jo imeli za smetišče literarne zgodovine. Mladi naduti butli pač. Pozneje sem večkrat pomislil kot ti, da je šalabajzer. Še danes mi ni jasno kako lahko toliko napiše. Vsekakor je odličen obrtnik. Kako bo Šalamun deloval čez petdeset let je vprašanje, zaradi jezika še posebno, kar je danes moderno in pop in in čez čas mine, ker je jezik živa zadeva. Se mi zdi, da v literaturi le ostanejo nekakšne zgodbe, kakor jih pač pojmuješ in vidiš in ni vse skupaj toliko v jezikovnih novotarijah (čeprav je dosti), kolikor mislimo na prvi pogled. Mislim, da je čas pravi razsodnik. Kot sem enkrat navedel je slikar Mušič, ki je res edini znan "slovenski" slikar v svetu dejal pred smrtjo, da bodo še le čez 70 let po smrti in več vedeli ali je kaj posebnega naslikal ali ne, tako se ne upam ocenjevati Šalamuna, lahko pa uživam v branju njegovih verzov.

Lp. DUSANN

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
25. 09. 2010 ob 20:28

Hehe, v resnici nikoli nisem pomislil, da je šalabajzer, tisto zgoraj je tko mal za hec. Vsekakor mislim, da je napisal veliko poezije, ki bo obstala. Sem pa nedavno bral ameriškega pesnika srbskega rodu Charlesa Dušana Simica, ki ga je preved3el Šalamun. Krasna stvar! Evo, oddaje o tem, da med kramljanjem nardimo še mal reklame.

http://tvslo.si/#ava2.4556136;;

Zastavica

DUSANN

Poslano:
25. 09. 2010 ob 23:17

Hehehe ... potem sem pa samo jaz pomislil, kar pa ne verjamem.
Meni se recimo porajajo tudi pomisleki o romanu i Čefurji raus, ki je samo dober pop roman, ki si ni zaslužil takšnih nagrad. Avtor se je spretno izognil kočljivih tem (recimo nacionalizma, ki je tu zelo prisoten med vsemi narodi), polno je stereotipov, nekakšnega nostalgičnega idealiziranja, razumljiv je le lokalnemu občinstvu, pravi slovenceljski pop roman in na koncu lejte jaz sem srečen saj živim med vami in ko bom zaključil šolanje se bom rešil starševske mizerije in bom razčistil s svojo identiteto, kar je čisto zgrešeno.

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
26. 09. 2010 ob 07:03

sigurno je še kdo drug pomislil, nč bat.
nisem bral.

lp

Zastavica

DUSANN

Poslano:
27. 09. 2010 ob 09:43

Jaz sem ga prebral v šunku, tudi narežal in se večkrat zamislil ob njem, a vendar mislim, da nima tiste presežne vrednosti kot pravimo iz razlogov, ki sem jih navedel. Zdaj sem pa zaplaval stran od poezije.

Aleš Šteger (iz zbirke Pesmi o Ljubljani)


***
Sedaj pa še od mene pričakuješ
Hvalnico ali vsaj bistroumen opis?


Naštevanje vzdevkov, mitov, zgodovin?
Malo avtoljterapijo. In?

Raje uprizoriva igro izbris.
Najprej izginejo vsi priseljenci.

Potem robniki, kanali in luči.
Vsi mački, ves mesing, vsi šumi, hlad lip.

A nasred igre se sama izbrišeš.
Z odsotnostjo dražiš in izsiljuješ.

Iz niča zagruliš, če te pogrešam.
Pejd v PM. Če te LJ? Malo pa že.

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
28. 09. 2010 ob 07:10

Uh, jaz osebno se ne bi šel kritika, ker Pepi tega ne ve.
Rajši izpostavim kaj od tistega, kar je mene inspiriralo, in vesel bom, če bo še kdorkatera/i kaj našel v tem.
Štegrova pesmica? Jah, nič posebno pretresljivega, kar bi naježilo bralca, verjetno ni nastala v kakšnem posebno vznesenem stanju, se mi pa zdi kot ena luštna skica, ki najbrž deluje, če jo kdo občuteno/hecno bere.
Bog ve, kaj od napisanega bo preživelo zobanje časa. Ne vemo, lahko pa rečemo, da le majhen del od vsega.
Ampak, bolj od tega, v katero umetnostno obdobje/strujo kaj spada, mene zanima, kako posamezna pesem deuje. Za teoretiziranje so drugi.
Midva lahko v tej debati Ameriko odkrivava, ampak zdaj mi je napadla na glavo misel, da bi bilo ok, če bi še kdo od članov tukajle linkal kakšno pesem, ki mu je posebej ljuba, ali tisto, ki je bila prva, ki mu je vzbudila zanimanje za poezijo, ipd.. Tako bi lahko vsi dobili kakšne sugestije za branje in pregled nad izstopajočimi pesmimi.
Za tisto, od česar se tu objavi, je sicer rubrika Moj izbor, ampak vseeno bom tule obudil spomin na eno našo, žal poniknjeno članico.

http://www.pesem.si/article.php?blog_id=15311

Nekatere njene, navzven erotične pesmi, so po mojem skromnem mnenju, čista, globoka metafizika.

lp

Zastavica

DUSANN

Poslano:
28. 09. 2010 ob 07:21

Dobra ideja Pepi. Tole pesem sem izpostavil zaradi tistega kar sem navedel v prvem prispevku. Zanimivo bi bilo tudi, kaj urednice mislijo o njej, ki obvladajo kritiko. Jaz od Štegra, kot celo zbirko poznam le prvo Šahovnice ur, ki je naredila vtis name. Pesmi v njej imajo erotično vsebino in odlične metafore.
Tale pesem Božič je pa zanimiva (metafore) in te kar potrese.

Lp. DUSANN

Zastavica

DUSANN

Poslano:
01. 10. 2010 ob 19:09

Temo bom zaključil, ker vidim, da ni interesa, da bi kdo kaj pripomnil. Hvala Pepiju za sodelovanje.

DUSANN

Zastavica

Komentiranje je zaprto!