Forum

Umrla jutra, vida

Umrla jutra /Pozabljena jutra/ avtor vida

Ne vem ali je prevajalcu dopuščen maneverski prostor, da po svoje vijuga po pesmi ali pa z direktnim prevodom ne ulovi tistega, tapravega Tu pri tvoji me ta prevod nikakor ne prepriča, vzel je vsa občutenja, čustva in bol, ki si jo vdihnila pesmi. No, to je le moje mnenje, a že naslov je spremenjen, ostalo pa kot sem zapisala, ni tisto, kar bi moralo dihati skupaj s tvojo pesmijo. Ne me zdaj kamenjat:))).
lp, ajda
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
16. 09. 2010 ob 21:36

Res, tu imamo primer "izgubljeno s prevodom", in ne le to, enkrat se bistveno spremeni pomen in prevod postane nesmiseln:

Gdje su ona moja
svitajuća jutra
kojima kroz maglu
sunce pozdravlja

Kje so tista moja
vzhajajoča jutra
katerim skozi meglo >> ki jim
sonce pošilja pozdrav


gdje su odjeci
ljubavne simfonije
ne tako davne
od koje noćas
otvaraju se samo rane

kje so odmevi
simfonije ljubezni
tiste včerajšnje
ki od nocoj
odpira rane povsod
>> tu gre za pomensko napako, saj v izvirniku praviš, da OD SIMFONIJE SE OTVARAJU RANE, ne pa OD NOCOJ! in od kod prevajalki POVSOD? >> zaradi katere se nocoj odpirajo samo rane (to je dobesedni prevod) >> ki nocoj odpira (le) rane


gdje su dječiji usklici
budućnosti povici
nevine oči neba
oh tako mi ih noćas
srce treba

kje so otroški vzkliki
v bodočnost doneči >> to je okorno, a žal mi izvirnik ni povsem jasen, nemara kaj v smislu >> klici prihodnosti ?
kje nedolžne oči neba
oh kako nocoj
želi jih srce
>> to je zelo klišejsko (kar si drznem očitati tudi izvirniku, res pa je, da Slovenec manj zazna klišeje v tujem jeziku, zato nas tam manj zmoti), ter neutemeljen zaznamovan besedni red, ki še pripomore k patetiki, cilja (tj. ohranjanje rime neba-treba) pa pri vsem tem ne doseže >> ki jih srce tako potrebuje nocoj (in brez oh!)

treba tebe pored sebe

bodi bodi ob meni >> okvirno sicer podoben pomen, a vseeno preveč oddaljen od izvirnika, poleg tega ne ohrani ponovitve (in stopnjevanja) izvirnika treba (v prejšnji kitici) - treba >> potrebuje tebe

ali noćas umjesto tebe
pokraj mene
praznina sjeda
prokleto blijeda
i ne da mi
uporno mi ne da
romantičnim valom
zaploviti preko neba

toda nocoj namesto tebe
ob mene
seda praznina
prekleto siva
ki ne dovoli
da na vabljivem valu >> tu bom pohvalila prevajalko, da je namesto romantičen vnesla pridevnik vabljiv
zaplovem preko neba >> po nebu


Stvar, ki zmoti, tudi če bi ignorirali vse doslej našteto, je prav tako, če ne še bolj pomembna: prevod popolnoma izgubi ves ritem in rimo izvirnika, zato zveni leseno, neudarno.

Ne trdim, da so moje rešitve tu super in oh in sploh, zlasti me moti "potrebuje tebe", a takole za nekom popravljati je zahtevno - gotovo bi mi bolje uspelo, če bi se prevoda lotila sama in padla vanj, v ritem, vzdušje pesmi.

Kerstin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!