Ne vem ali je prevajalcu dopuščen maneverski prostor, da po svoje
vijuga po pesmi ali pa z direktnim prevodom ne ulovi tistega,
tapravega Tu pri tvoji me ta prevod nikakor ne prepriča, vzel je
vsa občutenja, čustva in bol, ki si jo vdihnila pesmi. No, to je le
moje mnenje, a že naslov je spremenjen, ostalo pa kot sem zapisala,
ni tisto, kar bi moralo dihati skupaj s tvojo pesmijo. Ne me zdaj
kamenjat:))).
lp, ajda
Res, tu imamo primer "izgubljeno s prevodom", in ne le to, enkrat se bistveno spremeni pomen in prevod postane nesmiseln:
Gdje su ona moja svitajuća jutra kojima kroz maglu sunce pozdravlja
Kje so tista moja vzhajajoča jutra katerim skozi meglo >> ki jim sonce pošilja pozdrav
gdje su odjeci ljubavne simfonije ne tako davne od koje noćas otvaraju se samo rane
kje so odmevi simfonije ljubezni tiste včerajšnje ki od nocoj odpira rane povsod >> tu gre za pomensko napako, saj v izvirniku praviš, da OD SIMFONIJE SE OTVARAJU RANE, ne pa OD NOCOJ! in od kod prevajalki POVSOD? >> zaradi katere se nocoj odpirajo samo rane (to je dobesedni prevod) >> ki nocoj odpira (le) rane
gdje su dječiji usklici budućnosti povici nevine oči neba oh tako mi ih noćas srce treba
kje so otroški vzkliki v bodočnost doneči >> to je okorno, a žal mi izvirnik ni povsem jasen, nemara kaj v smislu >> klici prihodnosti ? kje nedolžne oči neba oh kako nocoj želi jih srce >> to je zelo klišejsko (kar si drznem očitati tudi izvirniku, res pa je, da Slovenec manj zazna klišeje v tujem jeziku, zato nas tam manj zmoti), ter neutemeljen zaznamovan besedni red, ki še pripomore k patetiki, cilja (tj. ohranjanje rime neba-treba) pa pri vsem tem ne doseže >> ki jih srce tako potrebuje nocoj (in brez oh!)
treba tebe pored sebe
bodi bodi ob meni >> okvirno sicer podoben pomen, a vseeno preveč oddaljen od izvirnika, poleg tega ne ohrani ponovitve (in stopnjevanja) izvirnika treba (v prejšnji kitici) - treba >> potrebuje tebe
ali noćas umjesto tebe pokraj mene praznina sjeda prokleto blijeda i ne da mi uporno mi ne da romantičnim valom zaploviti preko neba
toda nocoj namesto tebe ob mene seda praznina prekleto siva ki ne dovoli da na vabljivem valu >> tu bom pohvalila prevajalko, da je namesto romantičen vnesla pridevnik vabljiv zaplovem preko neba >> po nebu
Stvar, ki zmoti, tudi če bi ignorirali vse doslej našteto, je prav tako, če ne še bolj pomembna: prevod popolnoma izgubi ves ritem in rimo izvirnika, zato zveni leseno, neudarno.
Ne trdim, da so moje rešitve tu super in oh in sploh, zlasti me moti "potrebuje tebe", a takole za nekom popravljati je zahtevno - gotovo bi mi bolje uspelo, če bi se prevoda lotila sama in padla vanj, v ritem, vzdušje pesmi.