Giselle LVII (Kantica za barvo in nekaj čopičev za slovo) avtor sheeba

Pozdravljena, sheeba,

še ena izvrstna v tem ciklu, zato ne morem mimo tega, da ti napišem par pripomb, saj nekaj reči tako zelo štrli iz pesmi, da je resnično škoda:

prinesla sem ji zgodbe o Giselle
prinesla sem ji čokoladne sanje
Sacher sladkost in zvoke čarobne
saj še verjame vanje

Tej rimi, SANJE - VANJE, bi se bilo dobro povsem odpovedati (zasledila sem jo tudi vsaj še v eni tvoji pesmi, da o ostalih ne govorim - ena "šolsko klišejskih" rim, tako kot koža - roža - boža ali noč - nekoč).

pogleda me
in solza po licu zdrsne >> kliše!
hvala ti, a ni je več
njena duša morala je preč >> joj, joj! preč, in to zaradi rime (VEČ - PREČ - spada v šopek prej naštetih); to bi bilo dobro čisto prebesediti, preč z dušo in predvsem preč s "preč" :))
listi popadajo po tleh
torta se zdrobi na hudičevih zobeh
prepozna sem bila, še vedno kljuje v moj glavi
ko bi le ukradla čas, Sofija
in prišla, ko črvi niso še imeli dela
in je čas moj čas
v njen čas
grob odpira usta smela >> tale smela je tu zaradi rime na "dela" in ne spada sem, kajti smel je pridevnik s pozitivnim pomenom (pogumen, hraber, v "najslabšem" primeru drzen), in takih lastnosti menda ne bi pripisali grobu, sploh pa ne grobu v tej zgodbi

Torej, predlagam ti, da omenjene zadeve razrešiš, po svoje, če bo le šlo, in mislim, da bo! :) Res, pesem je sicer zelo dobra in vredna dodelave.
Lp,
Kerstin