V imenu uredništva ti lahko odgovorim samo na drugo vprašanje. Slovnične napake se v podčrtankah pojavljajo (redko sicer, vendar se, seveda se), ker jih urednice včasih pač spregledamo. Smo samo ljudje in to je (se strinjaš?) človeško. Ne popravljamo pa same napak v podčrtankah, nismo "tršice" v šoli :))) Ko jih vidimo, avtorja opozorimo in potem popravimo take pomanjkljivosti v njegovem imenu, če se s popravki strinja. Podčrtank avtor sam namreč ne more več popravljati. Mimogrede, včasih je pa že tako, da napaka, ki se napaka zdi, napaka ni. Da škratek to ni, ne morem trditi za omenjeno, kar si izpostavil, ampak kot rečeno, bo urejeno. Na vsak način pa podčrtanka nikoli ne postane podčrtanka samo zato, ker je slovnično popolna in brez tehničnik napak, pač pa zaradi drugih kvalitet in po kriterijih, ki jiih ima uredništvo.
LP, Lidija
PS: Torej, Ana bo napako popravila sama, ko bo prebrala tvoj post.
;) PS 2, mimogrede
Tvoj citat, če dovoliš majčken slovnični popravek:
"Me pa zanima (, -VEJICA) zakaj se včasih v podčrtankah pojavljajo slovnične napake?"
Najlepša hvala za odgovor. Seveda ti dovolim majčken slovnični popravek;) Napakca se je najbrž prikradla iz moje igralske plati, kjer pač črtamo vejice;) Dovolim ti tudi kakšen večji slovnični popravek, če ga zaslediš v mojem pisanju;)
Živjo, oglašam se samo zato, da ne bo kdo imel napačne predstave o delu in branju dramskih/ filmskih igralcev
Moje izkušnje so namreč takšne, da so me igralci opomnili, če je kakšna vejica manjkala in raje ne razlagam, kako nerodno mi je bilo. Še posebej, če je vejica odločilna v pomenu povedu. Igralci si označujejo v tekst še vrsto drugih opomb, recimo značaj povedi, čustvo, mizansceno ipd.
Skratka, ni pravilo (temveč izjema), da igralec črta pravilno postavljeno vejico v svoji repliki. Vejico spremenijo v pavzo, jo ignorirajo, če naraven govor to zahteva ali kako drugače oživijo poved, zagotovo pa ne govorijo besedila niti tako kot v poročilih, kjer glas ne "poje", ponavadi je na mestu vejice vdih, niti kot v šolskih klopeh, namreč, z glasom navzgor.
Neše lektorsko posredevanje pa je zgolj dobra volja in želja po pravilni rabi slovnice, ni pa to delo urednika. Vsakemu pa se lahko zgodi zatipk, spuščena vejica ipd. Zato naj bo v prvi vrsti skrb avtorja, da objavi čim manj slovnično pomankljiv izdelek, uredništvo pa vedno poskrbi, da so izbrane pesmi lektorsko pregledane pred tiskom letnega zbornika.
kaj bi počeli ljudje brez napak? poučevali bogove.
Ana, pesem mi je pa odlična zaradi te kombinacije, ki je vse pogostejša danadanašnji, da je včasih že malce ironična sama po sebi: kokosova lupina kot amulet, pozdrav soncu, tofu, soja, lotosov cvet, garsonjera in hribovska vasica. :)
Pa obrvi gora so izjemno domiselno generirana sintagma.
Hvala, Tomaž. Kar se napak tiče, se popolnoma strinjam s teboj! Tale zelena je res taka, malo tudi miljejska, ker do njenega tihega notranjega sveta ne morem povsem zlesti, ampak vse, s čimer se obdaja, govori o njej ;-))
Zakaj deklica zamudi povsod drugje, kjer je drugače večja gneča, le pri hrastu kot direktnem stiku z naravo takrat ostaja takšna kot je, direktna, sproščena, drugače pa je čisto drugačna? Se mi zdi ali pa berem na tak način? Deklica v zelenem, kot da je doma samo v naravi, naravno, drugače pa je potrebno prilagajanje in tu malo zamuja... Lepa pesem. Lep večer, hope