še link

Izginjanje avtor Nemo

Pozdravljena, Nemo, pesem doživljam kot zanimiv eksperiment in nadgradnjo lastnega branja in pisanja. Ta tvoj pohod lahko dojamem kot iskanje v pesniškem svetu, pri katerem gre na splošno za nek epohalni red - podajamo se skozi različne faze in preizkušamo in se navdihujemo ali nas očarajo določeni avtorji, dokler nekje ne obtičimo ali razvijemo lastnega poetičnega izrazja ...

V tej tvoji novi pesmi, v kateri se odkriva bližina z Lorco, se čuti to imaginativno simbolično izražanje, kup metafor (ki pa so zelo individualne, celo intimne), ovitih v močne (celo likovne) fantazije. Take pesmi, prepričana sem, v vsakem bralcu odzvanjajo drugače.

Meni se je brala tako: ob napovedi pesmi številka dvajset porast zanimanja - čigava, katera, kaj ... Od dekodiranja simbolov, ki bi jih lahko razlagali in razstavljali in sestavljali, imam raje drugo možnost: da me beseda (slika) zaobjame (ali pač ne) in nese po neznani pokrajini nove pesmi.

In pravzaprav, na koncu vseh teh plešočih čarobno strašljivih slik, pri vsem dirjanju, deževanju, mravljinčenju in rojevanju, se mi zdi, gre za (pre)porod pesmi. Zato, da jo avtor lahko pozabi - pozabi pa jo samo, če jo ugledajo bralci. Pesem teče vzporedno z branjem Lorce (popravi me, če ni tako) in prav zanima me, če je nastala ob petih popoldne ;-)) Zame ta pesem simpatično vihti biče in teče naprej in še pogovarja se s pokrajino, čez katero vihra.

No, vidiš, tudi jaz sem nekako "drugače" komentirala, kot je v moji navadi ;-))

Bom pa vesela, če še kaj napišeš o tem novem iskanju, morda bo zanimivo tudi za druge - vsem se nam zgodi, da kdaj in kje obtičimo in iščemo poti naprej - super je, če si upamo raziskovati v različne smeri.

Lp, Ana

Ana hvala za tvoj pogled (:

Je nekak iskanje, mislm iščem stil, ki bi mi najbolj odgovarjal. Zaenkrat velik prebiram Ginsberga (plus ostale beatnike) in Lorco (to že od zmeraj). Zanimivi so mi njegovi simboli.
Vzporedno z branjem Lorce lih ni blo (nism sicr brala njegovih pesmi, ampak eno študijo o njegovi pesniški zbirki Poeta en Nueva York - in njegovih doživljanjih Londona - kot velikega jabolka - zato je ta metafora tam).

Gre nekako za dvogovor z Lorco (vsaj jst sm si ga malce tako zamisnla).
O iskanju bom pa še napisala :D Je nekako zaenkrat usidrana tematika pri men - mislim, najbolj mi odgovarja, pa še sprobavam nove stvari.
Imam nove ideje, kmalu objavim ;)

Lp.
Nemo