Pozdravljen, Behar, vesela sem, da spet pesniš. Ta deklica,
Deklica iz davnine avtor
behar,
narejena iz jesenskega spomina, mi je blizu, je nežno rahla, skoraj
je ni. Imam nekaj bralskih vprašanj (ki se tičejo v glavnem samo
slovnice ;-)):
...
v jeseni večer prideš in odideš.
(malo zavede pozornost, čeprav
je OK, sprašujem se: v jesenski večer?; v večer jeseni?)
Nikoli ne bo izginil spomin
na barve in gibe, ki so sijaj v očeh
(sprašujem se, čigav sijaj
- dekličin ali morda pesnikov?)
in če bo kdaj prišlo, da zavedno prideš
(za vedno = za zmeraj,
zavedno = zavestno, zavedajoč se)
odstrte spet bodo čari v nočeh
(čare pogosteje uporaljamo v
moškem spolu: odstrti bodo čari)
Tole bi bilo že bolj zanimivo obdelati v živo, a nič hudega,
počasneje, pa bo vseeno šlo. Lep pesniški pozdrav,
Ana