Človeka se lahko začuti, kolikor sam dovoli. Drugače se lahko kaj hitro opečeš s svojimi pričakovanji. :) Vsaj tako mislim.
Bi pa vprašala, ali gre tukaj za ready made? Ker mravlje, bergle, jajce,... naj bi v Dalijevih slikah pomenile določene metafore. Tukaj sem pa res izgubljena. :)
Lahko bi rekla tudi naslikani ready made. Dali je bil zelo nevrotičen, kot najbrž veš. Oče ga je zabijal, mati pa razvajala. Dobro je poznal Freudova dela, pravzaprav je bil izredno razgledan tudi kar se znanosti tiče. Če ne bi bil tako nevrotičen najbrž ne bi naslikal teh mojstrovin, mislim da so mu prihajale iz podzavesti. Bil je nezaželeno dete in ženo je po božje častil, čeprav si tega ni zaslužila, ker je bila lahka ženska. Nanj je najbolj vplival slikar de Chirico in Carra, ki sta tudi sestavljala nekakšne ready made (kulise) v nekem obdobju futurizma in metafizike.
Serigala, pozdravljena, tvoja pesem ni klasičen RM, saj je le navdihnjena pri Dalijevi metaforiki, kot to večkrat počneš tudi z glasbo. Zanimivo mi je slediti, kako nekako pretransponiraš sporočila ene umetnosti v drugo. Taki postopki pisanja so pogosto uporabljeni tudi v t. i. šolah kreativnega pisanja.
O RM pa sta pisala že Zalka in Perorez (in drugi), naj prilepim eno od tem:
Še nekaj Seregala. Govoril sem o kompoziciji slike. Tvoja pesem nima zveze z ready made - om v poeziji. De Chirico je postavljal absurde nasprotujoče predmete v prostor. Te stvari so bolj značilne za kiparstvo(Duchams). Pri poeziji je treba paziti, komu vzameš pesem ali besedilo, zapis in jo predelaš v ready made. Avtorja moraš prositi za dovoljenje ali napisati pokojnega avtorja od katerega si sposojaš. Paziti je treba tudi, da avtorja, katerega besedilo si vzela ne deskriditiraš in žališ. Zato so po mojem mnenju ready made -i zelo dvomljivi, ker dostikrat posegajo v meje avtorja, kar ni etično in je moralno sporno. Tudi umetniška takoimenovana svoboda ima svoje meje.
Hvala Ana. Tale rm se mi zdi kar delikatna stvar. :) Skozi njih iščem sebe? :)
Dušan, se strinjam, da je človekova podzavest težka stvar. :) Ali si je zaslužila ali ne... hm, zanimivo, kako lahko iz različnih stališč gledaš stvari. Zaslužila si ni, ker je bila lahka. Mogoče si je pa zaslužila, ker je kot prva premagala v njem ta strah pred seksualnostjo in bila njegova muza po njegovi sestri. Hm. Polno dvoreznih mečev, tudi pri rm. mhm :)
Dali je pa vsekakor... ne vem. Ne najdem besed. :) Več kot odličen!
viš, jaz pa sploh nisem pogruntal Dalija not - neit iskal, ker ga premalo poznam, a mi je pesem delovala čarno, misteriozno, ker so simboli not in je - kot bi jo izpovedoval lirski subjekt - ženska, ki je že ženska - a še nedorasla ženskosti - tako nekako
Dali je bil dosti neuravnovešena osebnost in slabič. Paktiral je s fašisti in komunisti. Obseden je bil z denarjem zaradi svojih kompleksov. Gala ga ni osvobodila ničesar - bila mu je druga mati. Rada je imela slavo in mondeno življenje, zato je vstrajala z njim. Dali je bil zelo plah in naiven v kontaktih z ženskami. Da je Gala nimfomanka je zvedel šele na stara leta, od tu bolezni in razočaranje in njegov slikarski zaton. Vsekakor pa je eden od največjih risarjev po Leonardu ( o tem tudi največji nasprotniki) in slika o kateri je tvoja pesem je mojstrovina prejšnjega stoletja zato je vredna upesnitve.
Serigala, če človek izhaja iz res ljubeče družine dvomim da ima potrebo po vrhunskem umetniškem ustvarjanju saj je mnogo lažjih in manj mučnih poklicev, predvsem pa donosnih. Ja, tale Micheangelo je pa pisal izvrstne sonete. Še kako o kakem umetniku ali njegovem delu mogoče kdaj v bodočnosti, sem res užival, ko si pesem tako dobro in plastično napisala.
Naj pripomnim, da je (očitno) navdih za to imenitno Teiono pesem prišel iz podobe. Po tem (navdihu) se (seveda) pesem razvija po svoje (Teiono). Navdih (torej) ni prišel od Dalija.
Naslov pesmi sodi med provokativne, a je zelo natančen in učinkovit. Namreč - vsak človek se rad zadovolji. Če ne gre drugače, pač sam. In če to počne večkrat sam, postane samozadovoljevalec. In ta beseda je popolnoma nemogoča. Če bi rekli, da je drkalec, pa obstaja tveganje, da ga zamenjamo z dirkalcem, pa še nekoliko podcenjujoče zveni. Mastrubator. Veliki mastrubator. Tukaj se seveda srečamo na isti ravnini z navdihom... namreč tudi mnoga mastrubiranja navdihnejo podobe. Najprej je podoba in potem potreba po samozadovoljevanju.
In še k Daliju, ki je tukaj tolikokrat po nepotrebnem omenjen. Dolžan sem razkriti, da sta si Dali in Rihterjev Miha na las podobna. Oba sta namreč imela 9, 8 cm dolga, navzgor in v desno zasukana penisa, (v erekciji) le da je imel Dali nekaj več kocin in je iz njih delal čopiče za slikanje z oljem na platno. Nekaj kocin je uštukal tudi v svoje imenitne koničaste brke. Je pa še ena razlika med Dalijem in Rihterjevim Mihom. Namreč, Dali je risal in slikal s klasičnimi metodami, Miha pa izključno s prstom na rosno šipo. Tudi okus do žensk sta imela podoben, le da je Mihova ženska pogosto nergala, kar pravijo tudi za Galo, a o tem se ne govori veliko.
To je pravzaprav vse, kar bi bilo o tej stvari treba povedati.
Dalija sem omenjal, ker je že naslov pesmi vzet po njegovi sliki in tudi vsebina je povezana z njegovim ustvarjanjem in navsezadnje je najbolj razupit slikar prejšnjega stoletja. Vedno so ga idealizirali ali se je sam idealiziral, zato se mi je zdelo zanimivo napisati, da je bil samo človek, ki je imel tudi svoje osebnostne napake, ki jih je rad spretno zakrival s svojimi pretiravanji in kultom, ki ga je gradil okoli sebe. Mislim, da je tudi Serigala imela v mislim njegovo sliko, ko je pisala to pesem, zato sem ga tudi toliko omenjal. Težko je brati njeno pesem brez predstave o Daliju in njegovem delu, edino kdor ne pozna njegovega dela.