Lea, ne vem, kako naj se tega lotim. Tako resna, v bistvu mrakobna
pesem, polna večplastnih predstav, pa tako "pravljičen" naslov. Po
moje si pesem zasluži boljšega, realnejšega, če pa ne takega, pa
vsaj bolj zagonetnega ali morda presenetljivega!
Lp, lidija
Pesem je res večplastna, morda se bom narobe izrazila vendar mislim, da je med drugim, metafora nekemu odnosu. Ko sem pesem pisala sem vedela o čem pišem, mislim, da je tudi drugim razumljiva, nisem pa našla pravega naslova zanjo.
Potem mi je padla na misel dvojnost volkodlakov(mislim, da so spredaj volkovi zadaj pa ljudje, morda tudi obratno).
Vem, da to ni dober naslov. Imaš kakšno idejo? Zelo je bom vesela(nekaj časa sem mislila, da bi bile pikice dovolj)
Se strinjam,da bi moralo biti v naslovu skrito , zagonetno ali presenetljivo kot je zapisala Lidija. Če si imela v mislih volkodlaka, boš v tej smeri lahko razmišljala o naslovu in ga malo skrila, če pa je pesem večplastna, je pa seveda druga pesem:)). Se bo pa sigurno porodila kakšna ideja, morda ti še jaz kakšno nadrobim, zdajle je v tuhtanju tvoj volkodlak:))). lp, ajda
Meni se zdi naslov dobro izbran. Volkodlaki so tudi večino dni v mesecu "normalni" ljudje, prijazni, na določene dni - običajno ob polni luni - pa se spremenijo in pohudobijo (ali pa takrat pokažejo svoj resnični obraz, kar se da razumeti dobesedno - če verjamemo vanje - in metaforično). Volkodlak ima sam po sebi neko neprijetno konotacijo, zloveščo in srhljivo, tako kot se potem izrazi tudi v pesmi, pa še luna je prisotna. :) Zato naslova ne bi spreminjala.
Ko sem pesem pisala nisem niti malo razmišljala o volkodlakih, potem med ure dolgim tuhtanjem in brskanjem za naslovom. So mi spomini na pravljične osebe iz slovenske mitologije pripovedovali, prav to kar si ti nekoliko bolj podrobno napisala. Zato sem se odločila za volkodlaka(zdelo se mi je bolje kot, da pustim pesem brez naslova), predvsem me je volkodlak pritegnil s svojo dvoličnostjo, tako zunanjo (volk, človek), kot notranjo(dober hudoben) in ne nazadnje tudi zaradi srhljivosti. Problem je bil le v tem, da sem veliko tistega, kar sem slišala(moja mama je rada pripovedovala) pozabila. Po vsem, kar si mi napisala, spet mislim, da je naslov vsaj dober, če ne že najboljši(predvsem veliko boljši od pikic).
Torej naslov ostane vsaj začasno, če dobim še kakšen predlog, bom zelo razmislila ali naj ga spremenim.
Če do večera ne dobim nobenega predloga, pojdem mirno spat in sladko sanjat o dobrih straneh volkodlakov.
Lidija, ne sekiraj se. Vesela sem, da si mi napisala svoja razmišljanja. Kot sem že Kerstin napisala, pustim naslov(vsaj sedaj) tak kot je. Veš včasih, ko je mama pripovedovala o volkodlakih mi je bilo zelo lepo poslušat(precej lepše pripovedi so to, kot naprimer Rdeča kapica ali še huje Janko in Metka). V primeru, da se ti porodi, kakšna dobra ideja, mi jo napiši(morda si premislim). Hvala!
Ob priliki, kar pokritiziraj, če ti ne bo všeč, vedno bom vesela. :)
Veš Lidija, pa sem se sekirala, še k sreči, tako sem imela o čem misliti, ko nisem mogla spati. Zgoraj sem napisala zakaj se mi zdi naslov koliko tolikor dober, sedaj bom napisala zakaj se mi ne zdi dober. Torej volkodlak je močan, srhljiv na trenutke zelo hudoben, skratka težak. Pesmica je kratka, zadošča le za njegov rep. Morda je še zato ni dovolj. Mislim, da sem se v dvajsetem ali celo enaindvajsetem poizkusu dokopala do pravega naslova, preprostega, razumljivega in dovolj lahkega. Vem je beseda, ki po moje prav lepo sodi k pesmi. Najprej sem se poigravala z besedo Slutim, vendar mi bolje deluje Vem. Naslov bom takoj popravila, obenem prosim za mnenja.
No, morda je pa v ravno v Vem skrit tudi volkodlak, ki ga slutiš. Kakorkoli že, naslov mora sesti na pesem, se združiti z njo. Dostikrat je pa seveda ravno razmišljanje ali je dobro ali ne, tisto, kar zmede oz. ne uspe ti najti tapravo. Mislim, da si v tem primeru našla dobro rešitev, nenazadnje volkodlak je tvoj:)). Pa ne mislim zdaj dobesedno, ker bolje, da ne razmišljam o tesnem srečanju z njim, z njegovimi žarečimi očmi, čeprav prijazen volkodlak ne škodi okolju:)))))).
Ker si prosila za mnenja, ti napišem, ti pa se ne obremenjuj več, ok?
Vem mi ne deluje iz dveh razlogov. Prvi je, da je to edina glagolska oblika v prvi osebi (JAZ vem), ostale so v drugi. Povedano neslovnično: v pesmi nagovarjaš njega s "ti": (ti) vabiš, nasmihaš, zapisuješ, v naslovu pa nakazuješ nase, ki pa te potem v pesmi ni, razen v prvem verzu (vabiš ME). To bi se dalo sicer rešiti tako, da v zadnji kitici dodaš ZAME, npr. zame v mrak zapisuješ črni scenarij
Drugi razlog pa je ta: če "vem" povežem s kiticami, bi šlo takole: Vem: vabiš me. Vem: nasmihaš se, hinavec (tu zraven mi "vem" ne gre več) Vem: v mrak zapisuješ črni scenarij (tu se ujema, vendar še vedno ostane nekakšen manko - komu, za koga, če pa JAZ VEM? - to, kar sem zapisala pod prvo točko)
No, samo moj pogled. Hkrati pa morda zanimiva debata o naslovu, ki je marsikdaj res pravi trn v peti (oz. v pesmi, hehe).
Pozdravljena Kerstin, debata o naslovih bi bila nadvse dobrodošla. Pesem navadno napišem brez naslova, potem se začne prava muka, ki se običajno konča z naslovom, kateri vsaj za nekaj procentov pokvari pesem(mislim, da mi naslov še nikoli ni pomagal pesem izboljšati). Dovolj sem butasta, da sem prebedela lep del noči, z minute v minuto sem ugotavljala, da to z volkodlakom ni dobro. Naslov je bil tako težak, da bi se nesrečna pesmica prekucnila na glavo.(vsebinsko je volkodlak še kako pašal). V redu bi bilo, če bi pesem občutno podaljšala. Rekla boš zakaj pa ne. Glede na moje sposobnosti, bi jo popolnoma uničila.:( "Vem" sem izbrala s stališča(pogruntala sem te, vem zakaj to delaš). "Veš", ki je je druga oseba(bi še manj šla zraven), vsaj po moji logiki.
Nekaj časa sem se igrala tudi z možnostjo, da bi dala "hinavca" v naslov, vendar pesem ne govori samo o hinavščini, razen tega je prekratka, da bi prenesla dva hinavca, če bi ga dala samo v naslov, mislim, da bi pesem osiromašla. Vse skupaj bi spremenilo njen pomen.
Ne misli, da se delam pametno. Rada bom ponovno popravila naslov v nekaj, kar me bo prepričalo.
Torej, bom vesela nadaljne debate in pomoči pri iskanju primernega naslova.
Ne vem, Lea. Zame je še vedno najbolj prepričljiv Volkodlak. Razmišljala pa sem tudi o netopirju (ni ne ptič ne miš - aluzija na dvoličnost - in leta o mraku). Ali pa o šepetalcu. Kot je šepetalka npr. pod odrom - se lahko razume šepetalec kot nekdo, ki te na nek način usmerja po svoje, ne da bi ti to sploh zavestno čutila.
En nasvet(ek) v pomoč: Pozabiti na pesem za 14 dni in potem pogledati, če bi kaj spremenila ali ne. Medtem preiti z mislimi na nove teme, nove pesmi, nove zgodbe, ki so v tebi ali okoli tebe :)))
Kerstin, res trd oreh. Volkodlak je vsebinsko zelo blizu, se strinjam. Tatjana Malec mi je v komentar napisala lušno pesem o Volkodlaku, ki ima 24 verzov in lahko ponosno nosijo glavo Volkodlaka. Netopir je res dvoje, obenem je zelo luštna in prijazna živalca, za povrhu tudi koristna. Prav nič podobna vsebini moje pesmi. Tea, morda, vendar ob vseh filmih o njem zelo skomercijaliziran lik. Lidija, dober nasvetek(v drugem primeru nisem sposobna nič več napisati, žal niti meni kako ljubega haikja).
Vsem trem hvala! K pesmi se vrnem čez nekaj časa ali jo preprosto skušam pozabiti. Škoda je vse energije, ki mi jo je izpila.(ja pa je vampir)
Bogo dekle, ja, vampir zna piti kri, volkodlak pa uporabi še kremplje. Najbolje, da malo prespiš in potem kar udariš z naslovom, lahko rečeš an ban in potem kar bo bo:)). Morda pa ostane prav tisto prvotno,kar si si zamislila. Zdaj verjamem, da zmedena, le kdo ne bi bil, ker se ti z novimi in novimi sugestijami odpira obzorje, kamor bi vstopila, pa ne veš, kje bi odprla oči. Zato najbolje, enostavno in pošteno:)), an ban:))).