da je v avgustovski številki revije Naša žena, ki je že v prodaji,
začel izhajati moj novi roman Pritrjena s krvjo. Vabljeni v
bizarno-(ne)vsakdanji svet ločene pisateljice, ki porabi tretjino
moškega na leto. :)
V avgustovski številki so že prva štiri poglavja. Roman bo izhajal
približno eno leto. Dva odlomka, enega iz drugega poglavja, enega
pa nekje s polovice, lahko preberete tukaj:
Kot vidite, ostajam v tem romanu zvesta žanru iz Treh razlogov -
lahkotno branje, v katerem pa ne manjka zapletov, tudi kriminalnih;
za razliko od Treh razlogov pa Pritrjena ponuja tudi nekaj
seksualnih prizorov. :)
Prebrano Kerstin:) prijetno branje. Pa reči, da nisem pridna, samo zaradi Naše žene, sem šla v hipermarket 9km daleč. Sedaj moram en mesec čakat na nadaljevanje(Naša žena je mesečnik ali ne?)
Ja, NŽ je mesečnik. K sreči bodo objavljali kar solidno količino teksta naenkrat, tako da se bo dalo fajn sledit, če ni kdo preveč pozabljiv. :)
Mimogrede, v tej reviji je dobro leto dni izhajal tudi "učiteljski dnevnik" naše članice Sonje Votolen. Zanimivo branje, Sonja! Na "rumenih straneh" sem vedno najprej prebrala tvoje besedilo. Učiteljica, kakršnih nam prekleto manjka!
med čakanjem na novo številko Naše žene mi je uspelo priti do tvoje knjige: Trije razlogi. V knjižnici sem jo čakala skoraj tri mesece. Na našem koncu je zelo zaželena, med drugim tudi zato, ker je na seznamu knjig za "Primorci beremo". Knjiga je čudovita, napisana v lepem jeziku, s kančkom humorja. Sama sem se na trenutke našla v koži glavne junakinje Ksenije. Seveda so razlike, naprimer v delu, številu otrok, času(sama sem tako živela pred 30 leti). Pobeg na dopustu sem videla "v barvah", nekaj podobnega sem doživela, le da smo bežali iz Betine v Murter. Na koncu me je očaral kratek zapis o štirih ženskah, tako različnih, z različnimi možnostmi in vendar z nečem, kar jim je skupno(vse so matere). Knjigo sem prebrala v dveh dneh in me je naravnost očarala.
Lea, hvala ti za tale odziv. Res sem vesela, ko vidim, da se moje pisanje dotakne bralcev, tako ali drugače. Trije razlogi so zelo brani in to mi veliko pomeni. In prav posebno doživetje je, ko mi recimo na FB pišejo neznani ljudje, če sem jaz tista, ki sem napisala Tri razloge, in kako fajn knjiga je to itd. Ne govorim o (kvazi)slavi, ampak o občutku, ko vidiš, da tvoje delo ni šlo v veter. Kajti ko delaš, in ko delaš s srcem, ko vnaprej veš, da od tega ne boš imel nobene materialne koristi, pa vseeno delaš, ker te žene notranji vzgib, nuja -- je lahko prav moreče, če potem vse skupaj spuhti v dim, ne da bi kdorkoli tvoje delo sploh opazil, kaj šele "vzel za svoje", se z njim poistovetil ali ga z veseljem konzumiral. :) Težko je, če nimaš nekoga, ki bi te promoviral. (Čeprav velja, da se dobro blago sámo hvali. :)) V drugačnih okoliščinah, predvsem pa v kaki drugi državi, bi lahko od Treh razlogov živela vsaj leto dni. Ampak - denar ni vse. Denar je pravzaprav komaj malo več kot nič. Občutek zadovoljstva - ta se ne porabi, ne propade, nihče ti ga ne more ukrasti. Hvala, Lea in vsi, ki me berete.
Ja, tudi meni se zdi pisati pesmi veliko lažje kot pisati romane, vsekakor pa časovno veliko bolj prijazno. :) Že več kot leto dni mi v globinah računalnika in glave počivata dva romana, napisana do tretjine ali še manj, ker enostavno nimam časa za pisanje.