Ivan, na tole kratko pesem imam dve pripombi, ki upam, da se ti ne
bosta zdeli iz trte zviti.
1. Kako lahko avtobusna postaja vodi nekam? Na postaji čakamo,
stojomo, počivamo. Kaj torej vodi v ozko ulico? Dodelaj to
...
2. Rosa ne more pasti iz dreves, ker je ni v drevesih, pač pa je
kvečjemu na drevesih. Torej pade z dreves in to ni nepomembno,
čeprav je razlika v eni sami črki. Pri tako kratki pesmi
nedoslednosti še bolj bodejo v oči in zmotijo tok branja sicer
dobre pesmi.
stojim poleg tebe
na avtobusni postaji ki vodi v ozko ulico
s katere ni več poti nazaj
še zadnjič
rosa pade iz dreves
solze pokristali avtobus.
Zdravo Lidija ! Prve kitice res nebi spreminjal, v bistvu gre za to, da sem ob njemu stal ko je umiral. . Zato sem uporabil avtobusno postajo. Čakala sva avtobus, v onstranstvo, v ozko ulico ,kamorkoli že in se poslavljala. Vem da včasih zelo zmoti ta moj metaforizem ampak jaz drugače ne znam ;)
Moram poslušat mojstrici ;), nekako imam rajši poezijo kot ulično košarko , ki jo igram ob Sobotah. Košarka bo počasi z zdravjem vzporedno izpuhtela , pesmi bodo pa ostale zveste. In počasi je res čas, da se nadgrajujem.
Pozdravljen ivan z, rada bi le povedala, da mi je pesem zelo všeč. Zdaj popravljena je še boljša, vendar sem jo tudi prej razumela, bila mi je všeč in predvsem sem v njej začutila slovo.