VAJA ZA NAVADNE RIME (1. del) avtor
kočijaž
Zanimivo, da se mi ni še nikoli prej, tudi kadar sem postavljal
naslove svojih pesmi, ni zdelo vprašanje naslova pesmi tako
pomenljivo, kot v teh spisih, s katerimi skušam vrednostno opisati
pesmi, ki po točkovanju priplezajo na vrh lestvice
Bralci
priporočajo.
Pesem z naslovom
Vaja za navadne rime mi je že med branjem
(najbrž tudi zaradi naslova) zazvenela kot opevanje zbora pred
pravim nastopom. Namreč – že samo opevanje je (lahko) zanimiva
izkušnja tako za pevce, kot poslušalce. Zato se mi je vsebina vse
bolj odmikala, čeprav je mestoma izvrstna in sem bolj kot v rimo,
padel v ritem pesmi.
In še enkrat: zaradi naslova sem pesem sprejel kot to kar je
navedeno –
vaja!
Tako tudi za pesem
Vaja za navadne rime, lahko rečem, kot
sem pred časom za pesem
Uspavanka, da gre za korektno in
celo
zelo dobro izpeljan obrtni pesniški
izdelek. A sam takšnih pesmi »po naročilu«, »prigodnic«, »za ciljno
publiko«, nekako ne jemljem za »
pravo poezijo« ki bi ji
zato posvečal veliko pozornosti takrat, kadar se mi poezije
»zlušta.«
Je pa še ena posebnost te pesmi. Zdi se, da je tudi zastavljena,
kot neskončna pesem -
oda pesmim, kar jo
pa premika precej stran od "vadbe" in ji je zato nastavljena past
ponavljanja vsebine, ki bi se ji morebiti (za)peti v neskončnost,
izognili tako, da bi jo v neskončnost pisalo tudi neskončno število
avtorjev...