Forum

Spet, Mateja J.Hočevar

SPET avtor Mateja J.Hočevar


Metulj je zaprl svoja krila, zatisnil oči in nima moči, da bi poletel, čeprav se mu na bližnjem travniku vabljivo nasmiha cvetlica, ja, tako nekako se človek počuti in kot si zapisala z bakrenim odsevom v očeh. Lepo, a otožno ...

Te je pa lepo brati, si si privoščila malo pavze in spet si tu z lepo pesmijo.

lp, ajda
 

Svit

Poslano:
27. 07. 2010 ob 17:51

Nasmeh tišine je zgovoren, nihče, razen akterja ga ne opazi, v grlo časa pa se izteka pesek vsake inkarnacije, odmerjen, ne ponuja več, ne manj, le to kar kdo izvoli vzeti.
Nekoliko otožno rečeno, po "žensko", meni všeč, saj se ne sramujem prefinjenih čutenj, čestitke, Mateja.

Zastavica

Mateja J.Hočevar

Poslano:
27. 07. 2010 ob 17:52

Pozdravljena Ajda,

hvala za odziv. Lepo si zapisala in sploh se nisem zavedala tega, kar si napisala, čeprav je še kako res. Zato mi je tolikanj ljubše ;) Hvala.

Pesmi se rojevajo same, vendar morajo imeti prostor, da zadihajo. In potrebujejo muzo, ki jih navdihne ... kakor pri meni sedaj.

Objemček
Mateja

Zastavica

Mateja J.Hočevar

Poslano:
27. 07. 2010 ob 17:54

Oh, Svit! Kako sem vesela tvojega odziva. Hvala za tako čutno podane besede. Mi je kar naježilo kožo ... ;)

Objem tudi tebi
Mateja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!