Slovo avtor k

"Dolga pesem",
če iz nje veje sočutje te kar potegne, hm, čeprav bi lahko bila krošnja pripovedi bolj obrezana, ma to je stvar lastnika, ne opazovalca, mar ne?
Vedno me pritegne tisto ko od sočloveka slišim, da dojema kako dobro je sprejeti kogar koli že, kakršen je, v teoriji je to možno,praktično, pa se zatika.
SLOVO je pravzprav iluzija, s tem ne mislim na pesem, ki jo obravnavam, vendar naslov ustreza temu kar bi rad komentiral, Avtor namiguje, jaz pa si morda domišljam, no kakor koli že, je naša težava v tem, da moramo nekega dne zapustiti prizorišče. Ker se rad oprijemljem slamne bilke, če že ni kaj trdnejšega, bi omenil, da vsak dan, s tem ko grem spat "umrem." V eni ubogi, kratki inakarnaciji se izmenja kar kaj dnevov in let,
prav te méné mi dajo vedeti, da je "smrt" slepilo. Mnogi, ki tukaj objavljamo svoje prispevke verjamemo da je nekaj na tem. Tistim, ki so "alergični" na vero, pa zaupam, da je ona žleb, ki omogoča SPOZNANJU, da izhlapi iz slanega morja, (morje ne odžeja), da destilirana dežuje in odžeja.
Torej je SLOVO vedno nov začetek, čestitke, "k".