Se opravičujem, ko mi je Mezopotamsky predlagal nekaj izboljšav sem
ugotovila, da moj haiku 213 sploh ni pravi haiku, saj je imel en
zlog preveč. Zato sem ga izbrisala, skoraj v trenutku sem
pomislila, da bi ga lahko samo popravila, seveda tudi izboljšala,
tako kot mi je predlagal Mezopotamsky. Zato sem ga ponovno napisala
v tej obliki in s to naslovitvijo, ki ni sporna. Žal mi je, da s
tem delam zmedo. Takrat sem regirala povsem spontano.
ne delaj panike, če je en zlog preveč. Seveda je super, če je haiku tudi po formi (št. zlogov) popoln in po reglcih, ampak če sicer "drži vodo", kot je treba, en zlog ne bo naredil škode. Kot sem že zadnjič napisala pri Levinjinem imenitnem haikuju z gospodom z dolgim vratom: tam je bil zlog premalo, ampak haiku je super deloval, kot je bil, in le če želi(š) res popolno formo, je smiselno posegati vanj, pa še to zelo previdno, da ga, pa čeravno z enim samim zlogom, ne "deaktiviraš".
Enostavno se mi zdi škoda, da - če že rangiramo pesmi, zlasti kratke - bi nekateri izvrstni haikuji izpadli samo zaradi, banalno, a resnično, enega zloga.
Res je nastalo nekaj lepega, vendar nisem samo jaz zaslužna za to. Vesela sem mezopotamskyjeve pomoči. Moj haiku je bil povprečen, če ne še kaj manj, potemi mi je prišepnil mezopotamsky svojo obliko. Moja tema in njegova oblika sta to in to je lepo:)))
Kerstin se strinjam, čeprav sem noro zaljubljena v tisti pravi haiku sestavljen v pravi formi. Potem pride do takega primera, kot je ta, nikakor se ne da brez večje škode, odvzeti enega zloga. Takrat se postavi vprašanje ali nekliko šepav haiku ali spremenjen naslov.
Vsekakor je škoda tako trivrstičnico zavreči, četudi ostane "samo" trivrstičnica.
No, osebno ne čutim večje škode, če "opojnost" spremeniš v "opoj". Slednji mi je še ljubši, ker podaja neko dejstvo, pojav, ne pa njegove lastnosti. Kaj meniš?
Ha,ha, Kerstin, ne samo da ne bo velike škode. Mislim, da bo celo bolje. Včasih sem tudi umsko kratkovidna.:))) Po vsej sili sem hotela spremeniti "projekcijo", če to ni šlo, pa vsaj drgo vrstico.
Tudi meni zdaj deluje še močneje, ker si kar predstavljam tkivo, materijo noči, prej s tisto opojnostjo se mi je pa zdelo nekako odmaknjeno vse skupaj; zdaj pa kresnice fajn "padejo" v opoj in se ostali del pesmi prav nadgradi. Zato sem pesem podčrtala.