Hvala ajda, rada opazujem, tako da so moje najboljše fotke v spominu. Drugače, pa mi je haiga najljubša poezija, zelo rada sem brala in včasih še berem blog Alenke Zorman na ednevniku, ona sicer ne piše več, vendar je lepo brat vedno znova.
vse sem šla prebrat in res ti leži tole. Morda bi morala izdati pesniško zbirko s slikami. Prav tako kot tukaj utisneš vsaki sliki še lastne verze. Res izvrstno. Mislim, da bi bila prva pred knjigarno, ki bi kupila to knjigo in čakala na podpis avtorice. Pa to ni laskanje, čisto zares mislim in čisto zares me je ta poezija očarala.
Lucija, vesela sem, da ti je všeč. Veš ta delavnica mi pomeni sprostitev. Rada imam konbinacijo fotografij in sedemnajst zložnic. Drugače pa, nekatere so dobre, druge tako - tako, nekaj je prav slabih, če bi si dala čas, bi jih lahko dodelala. Danes sem tudi nekaj "ustvarjala" v gozdu, žal sem prišla zelo pozno domov. Tako, da se mi ne da sedaj nakladat fotk, morda ne pozabim do jutri. Veš vesela sem, če se mi tu kdo pridruži. Vabljena:)
Lea, popolnoma se pridružujem Lucijinim besedam. Tukaj je praktično tvoj kotiček, na katerega z veseljem zaidem. In zagotovo nisem edini. :) Čestitke za vse dosedaj, ne bodi skromna. Čakamo na gozdne utrinke. :)
Pa mogoče se ti še kdaj jaz pridružim, nekaj morskih utrinkov je prav simpatičnih in navdihujočih...
Legy, hvala tudi tebi, res sem zelo vesela, ko vidim, da me bereš. Vesela bom tudi, če boš dodal nekaj morskih utrinkov. Res bi tu pašali. :)
Nocoj bom nekaj dala gor, haiku je nastal včeraj, hm, kar se fotografije tiče, sem bila nocoj nekoliko lena in jih še nimam v računalniku. Po pravici sem nocoj, kar nekajkrat vstala od računalnika in čas je zbežal:(. Bodi lepo! Lp, Lea
Lea:), jaz se pa ne bojim kač, jih tudi božam in crkljam, seveda samo tiste ta prijazne:), samo ne strupene, se razume:))). Nisem pa navdušena, če bi se mi začela zavijati okoli vratu, takrat ji pa rečem, dovolj bo prijateljca:)))))), v živalskem vrtu te marsikaj "nasračkajo". Mislim, da bo Lidija rekla ja:)),kar se tiče objave:).
Hahaha ajda, jaz sem nekoliko čuden patron;) Kač se bojim, celo slepca, dokler ne ugotovim, da je to to. Vendar, sem skoraj jokala, ko sva z možem naletela na povoženo kačo. Vnuk me je nekega dne prisilil pobožati slepca in bila sem prijetno presenečena, bilo mi je prijetno. Pa me razumi, če moreš;))) Jaz se ne;)))