Se strinjam, kos zelo lepo poje, oz. žvižga in prav prijetno ga je poslušati. Občutek, da nikoli enaka melodija, da vedno pove kaj drugega in vedno znova in znova se mi poraja misel, le zakaj ne razumem govorice ptic. Je pa verjetno ravno v tem čar, da znajo govoriti v sicer svojem jeziku, mi pa jim prisluhnemo in uživamo.
Ne vem sicer kako je bilo prvotno napisano ali je imel avtor naslov haiku in koliko je bilo zlogov, zdaj poje tako kot mora, zlogovno in prisrčno:))).
Nasploh bi veljalo pri besedah, ki imajo samoglasnik, ki se izgovarja kot soglasnik, upoštevati to (tudi) kot en zlog, npr. relief > reljef (dva zloga, ne trije) - i se izgovori kot j material > materjal (trije zlogi, ne štirje) marioneta > marjoneta (štirje zlogi, ne pet)
Seveda nočem učiti krive vere. Dejansko št. zlogov je trije, štirje in pet. Ampak ker se pesmi vendarle berejo, ne štejejo :), bi tu dala prednost izgovoru.
Drugače pa je pri besedah, kjer dejansko izgovorimo oba samoglasnika kot zloga, npr. Aida (ne rečemo Ajda), torej kadar samoglasnika stojita skupaj (oleander, kreativen, meander, Lea :)).
Težka dilema, saj bi se temu kosu rad pridružil še kakšen, pa se boji, da mora čakati pomladi, kajti nekateri se pritožujejo, da je premalo poletja v teh naših zakladih:) lp, mezopotamsky