Forum
- Datum objave:
17. 07. 2010 ob 19:26 - Spremljaj
- Število komentarjev: 20
- Piše: https://www.pesem.si/serigala
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 912 krat
Ekstaza serigala
Ta link se mi zdi, da ga je že Perorez prilepil.
Za lažje razumevanje ga še enkrat. :)
http://tvslo.si/predvajaj/john-cage-predavanje-o-nicemer/ava2.67495784/
Hkrati bi prosila za mnenja tega poskusa.
Se mi zdi, da naslov pa konec šepata.
Mogoče konec : Imam ritem. ?
Seveda vabim tudi k debati.
K diskusiji. :)
"ničesar nimam povedati" :)
lp S.
Ekstaza. avtor Serigala
Lp. DUSANN
Po mojem mnenju ima vse skup neko vsebino, ki je povezana s formo. Kako jo napisat, da bi tudi interpretativno ustrezala. Vsaj o tem zadnje čase razmišljam.
Na ta način tudi mavrice ne bi bilo treba, da je. Je bela čisto zadosti. :)
Hm. Prehajajo v nihilizem. Pa saj ni treba, da.
Je pogled, videnje. Po mojem mnenju ima vsaka filozofija luknje in z eno samo ne moreš preživeti. No pa saj s samo filozofijo tudi ne.
Vseeno ostaja realnost, ki je tukaj in zdaj.
Mogoče je namen tišine in beline, da se vračamo tja, od koder smo, so začenjali.
Tudi pesem sama hočem, da ima. Vsebino. Formo.
In kot trdiš, ne morem prikimat, da je to samo bel papir.
Iščem.
lp S.
P. S Če greš v čisto radikalnost razmišljanja postane 433.
Lp. DUSANN
Schoenberg je razširil tonalitete in mogoče kljub svoji racionalnosti je veliko pripomogel k glasbi. Ustvaril je drug pogled in velja za mejnika.
Pa saj tudi Mahler je v svojih simfonijah naredil revolucije.
Vendar ob pomoči Beethovna, Schoenbega, Wagnerja in Wolfa. Od vsakega je vzel drobec njihovih značilnost in jo pretovoril v sebi edinstveno.
Pa o Wagnerjevem življenju in Siegfriedu so polemike, sploh v zvezi s Hitlerjem.
Že v prisotnem času sta Wagner in Brahms tvorila "nasprotna štaba" v glasbi.
Tako kot so Wagnerjeve opere velika dela, so tudi Brahmsove simfonije nekaj najlepšega. Pa mu ni bilo treba nič izumiti, česar svet še ni videl.
Jap, ni vse črnobelo.
Pa tudi rdeče ne. :)
lp S.
p.s. tišina pa ja ne more biti radikalna? :)
potem je tudi barok radikalen. pa ni.
ne bom trdila, da razumem, morda sem začutila ritem, ali pa se mi samo zdi, da je tako. Naslov se kar tekoče nadaljuje v pesem, občutek pa imam, ba se mi tok branja ustavi pri: "Imam posedovanje".
Pesem sem nekajkrat prebrala in se ob tem prijetno počutila.
Želim ti, da bi bilo tvoje iskanje uspešno.:)
Lp, Lea
Lp. DUSANN
Lea, hvala. :)
Zaključek je pomemben.
Sem ga na hojladri hotela zaključit, čeprav je to tisto, kar je začimba pesmi. :)
Bom še premišljevala. Si poslušala predavanje?
Je zanimivo. :)
Dušan, zdaj pa že sam sebi nasprotuješ. :)
Cage obstaja, tako kot obstajajo Freud, Wagner, Čajkovski itd.
Odvisno kakšne besede so za koga radikalne.
Enkrat sem že rekla. Lahko napišem; dan je sončen.
Lahko pa; dan se umiva v svojem potu svetlobe.
Kaj je zdaj za koga radikalno in kaj ne.
To pa vsak sam ve.
Jaz vidim Cagea tako ti tako.
In tako naj bi bilo lepo. :)
Uf, še rimo sm najdla! :))
O jingu in jangu se pa ne bomo pregovarjali. :)
Oba sta potrebna za celoto. :)
Hvala za komentarje.
lp S.
Pride problem, kaj bralec vidi v pesmi. Ekstaza tebi nekaj pomeni, jaz pa v njej ne vidim ... - kot da bi bila čustva odsotna, skregano z naslovom. Pazi morda je imel Cage probleme s temi stvarmi. (Ni tako neumno, kot se na prvi pogled zdi).
Lp. DUSANN
Nič in kljub temu povsod, kjer je ...nič ali nekaj?
Dobro (za 5*).
lepi dan S.
b.hope
Ker ne trudim se čutiti, ampak razmišljati preko iskanja.
Razvijati.
Imam formo. Obliko. Ni važno kakšno. Nekaj nečesa.
Zdaj iščem vsebino, ljubezensko, socialno,... Mleko ali kakav.
Vseeno.
Vse kar spišem pride in gre. In življenja svojega sploh od drugih ne morem posedovati. Pride in gre. Navdih.
Hope, lahko bi tudi našla nič in vse pomoje. :)
Tega se najde skoraj povsod? :)
Potem pride spet relativno. :) hehe
lp S.
Tako pravzaprav jaz razumem predavanje o ničemer, ko John Cage v bistvu razkriva, da mu je že ta samozavest dovolj, da bo izdelal umetnino. Dovolj je že, da sam sebi v naprej določi strukturo/formo/kozarec in potem to napolni s čimerkoli, v skrajni sili je lahko tudi samo forma, kar pomeni, da neka forma umetnine mora vedno biti, za vsebino pa niti ni nujno! Zato (se mi zdi), je drugi del predavanja praktični dokaz tega, saj v njemu zgolj opisuje strukturo predavanja in (ne) pove nič (vsebinskega).
Ob veliki glavni stvari (prosto po Kafki), tega Cageovega predavanja je torej postransko sporočilo, da pravi umetnik/umetnica izpričuje svojo pravo naravo iz samozavesti tako, da tudi takrat, ko ne ustvarja, vseeno ustvarja.
Za ilustracijo te misli naj spomnim na pojasnilo enega največjih slovenskih pisateljev, Cirila Kosmača, ki je v očitni visoki pisatlejski kondiciji povedal, da ne bo več pisal, ker so pač honorarji (za njegovo pisanje) prenizki...
Kvaliteta pesmi Ekstaza. pa je po moje v tem, da je pesem pravzaprav, kot navzdol obrnjeni kozarec Johna Cagea in dobi z novo "deklaracija" umetnice, novo vrednost, saj ne ostane zgolj posoda za nekaj/karkoli, kar lahko vanj nalijemo, temveč se kot znameniti pisoar, spremni v skulpturo/umetnino. Kozarec postane skulptura in ni mogoče, da bi vanj nalili karkoli drugega.
Tako ta pesem dokaže uresničljivost teze, da je lahko zgolj forma tudi enkratna in neponovljiva vsebina.
Tudi s praznimi vrsticami v tej pesmi je tako, ali kot nekje v debati nakazuje Serigala, tudi nič v umetnosti, postavljen v neko formo ni in ne more biti nič. Tudi skladba popolne tišine, s katero je na tem portalu pravzaprav Serigala odprla tole zanimivo debato že pred meseci, ima svoj formo. Tista tišina ni enaka tišini ptičjega petja, ali tišini rudnika, ali kakršnikoli drugi tišini. Za začetek je vsaj to, da se zavemo, da absolutne tišine ni. Torej ni ničesar...
Vedno je nekaj.
veš kdaj so čustva?
Ko te zagrabi in ne veš najprej sploh vzroka...ne razumno...pa drži.
lp,bhope
Ker človek brez čustev bi verjetno težko deloval.
Kot je hotel se mi zdi Nietzsche v teoriji o nadčloveku.
Da naj bi človek uporabljal samo razum.
Ne vem, mogoče se motim.
Mislim pa, da so vedno. Včasih bolj drugič manj prisotna. :)
Hvala, Perorez. :)
Absolutne tišine verjetno res ni.
Tudi, če je, je verjetno sama po sebi grozna?
Smo navajeni na zvoke...
Bi bilo treba probati. :)
lp S.
Lp. DUSANN
Povzdigoval iracionalnost?
Nekaj, kar sem našla.
Teorija o dveh vrstah morale:
- Gosposka morala je morala močnih ljudi in nadljudi. Glavna zapoved: gojitev in stopnjevanje volje do moči, življenjske radosti in razmaha. Kdor čuti v sebi voljo do moči, mu je vse dovoljeno; uveljavlja jo lahko na račun slabotnejših.
- Čredna morala je morala šibkih. Nastala je v njihovem interesu, zato oznanja usmiljenje, sočutje, dobroto, ljubezen do bližnjega in enakost. Izmislili so si jo šibki, da bi z njo ukrotili močne in jih podvrgli povprečju. Npr. v krščanstvu, moderni demokraciji, socialističnem gibanju.
In naprej:
- Krščanstvo, demokracija in socializem so po Nietzscheju krivi za propad sodobnega človeka, češ da so s svojimi moralnimi vrednotami oslabili njegovo voljo do moči.
- S svojo filozofijo je Nietzsche hotel pripomoči k priznavanju volje do moči, prvi pogoj za to priznanje je bilo prevrednotenje vseh vrednot, to je razvrednotenje moralnih načel evropskega humanizma od antike do 19. stoletja.
Ne poznam ga.
Zato tudi prilepila.
lp S.
ja zanimivo predavanje ... sem že sinoči poslušala.
Naj ti še napišem, da je tvoja Ekstaza prijetno branje, rada bi jo imela nekega dne med platnicami, ... in verjemi, pogosto bi jih odpirala.:)
lp, Lea
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
O človeku s pomanjkljivim čustvovanjem je napisal Miha Maziini odlično dramo - Let v Rim. Pred parimi leti uprizorjena v MGL, sicer pa objavljena v zbirkidramskih tekstov Daj dramo!. Odličen tekst.
Umanjko je vedno zanimiv. Če veš, da nekaj manjka, tišina, prazen prostor, mrak/tema ipd v primerni formi je veš, kot bi tja noter vtikali vsakorazna pojasnila. Se popolnoma strinjam s Perorezom, čeprav bi težko sama napisala tako artikulirano.
Konec zapolnjenjega intermezza :-)
Lp,
Z.
Lp. DUSANN
Jaz sem si malo izpisovala... Povezala še nekatere misli. :)
Uf, glede slednjega... nimam kaj reči kot hvala!
Mi veliko pomeni. Upam, da bom tudi sama lahko kdaj videla svoje platnice.
Tvojih haikujev in ostalih stvaritev pa tudi ne bi rada spregledala! ;)
Intermezzo tišine. hehe :)
Včasih so pojasnila res odveč.
Ljudje se bojimo tišine.
Vsaj med pogovori. :)
Dušan, sama ne vem, kako bi reagirala na krizne situacije.
Nisem prebrala in ne poznam toliko avtorjev, kot jih sam opisuješ.
Hvala za namige. Če jih ne bom sama, mi jih bo že nekaj postavilo na pot.
Včasih si raje rečem, manj kot vem, boljš se mam.
Ne vem.
lp S.
Lp. DUSANN
Komentiranje je zaprto!