Sem le marijoneta avtor
mezopotamsky
Pozdravljen in dobrodošel, mezopotamsky.
Ponudila ti bom nekaj pogledov na tole pesem; nekateri so
objektivni, drugim lahko rečeš relativni, zapisani pa so le z
namenom izpiliti pesem. Vzameš ali pustiš, predrugačiš sam ali kaj
tretjega. :)
Najprej na pravopisni ravni:
- marijoneta = marioneta
- moj obotavjajoč korak = moj obotavLjajočI korak
- naklučja = naključja
- tripičje je nestično ločilo, kar pomeni, da med njim in besedo
damo presledek, razen če zaznamuje izpust dela besede
(pozdravlje...!)
Uredniško-pesniški predlogi:
- razmisliti bi veljalo o rabi ?!, saj glede na siceršnjo
umirjenost pesmi ti dve ločili na kupu (in to trikrat) kar
pretirano kričita
- vprašanja v pesmi(h) bolj redko dobro učinkujejo; retorična se
zdijo kot mašilo (v tvoji pesmi ne gre za to), ostala pa, ki
kličejo po odgovoru, nekako obvisijo v zraku; lahko sicer rečemo,
naj bralec sam v sebi poišče odgovore, vendar je pri pesmih, kjer
imamo prvoosebnega "pripovedovalca" (izpovednih ipd.), to skoraj
preveč "odprto" za bralca (v drugačnih primerih pa lahko deluje
npr. patetično, "pozivno" (npr. Zakaj vsi mižimo pred smrtjo otrok
ipd. - primer pišem "na pamet", ni iz kakšne pesmi), moralistično
ali poučno ipd.).
Primer, kako bi sama zaključila pesem (samo smernica,
seveda):
Obstanem v naključju
še enega ognja ...
Ne vem, kdo ga je prižgal zame,
kdo me opazuje.
Sem le marioneta
ljubega Boga.
Če ta "ljubi Bog" nima kakšne posebne funkcije v pesmi, ki sem jo
spregledala, bi ti to besedno zvezo odsvetovala, vsaj v taki
obliki, ker
a) če si marioneta in s tem nezadovoljen, ni smisla reči LJUBI
(Bog)
b) gre za frazem (ljubi bog, kaj pa je s tabo?)
c) če gre za namerni cinizem gornjega frazema, bi bolje učinkoval
npr. takole:
...
kdo me opazuje.
Ljubi Bog!
Sem le tvoja marioneta?
(Tu bi vprašanje tudi učinkovalo - nagovor višjega bitja,
Boga.)
ALI:
...
Ljubi bog -
sem le tvoja marioneta.
V tem primeru lahko še vedno razumemo, da to rečeš Bogu (oz. "višji
sili"), hkrati pa se poigraš prav s frazemom "ljubi bog", ki ga
lahko namreč razumemo vsaj dvoplastno: torej kot b(B)oga, v smislu,
kot sem pisala doslej -- ali pa kot frazem, s katerim izraziš
ogorčenje, presenečenje, obup ipd., "tvoja" pa se lahko v tem
primeru nanaša na kogar/kar koli, s čimer daješ pesmi širino. V tem
drugem primeru se lahko recimo razume takole: "ljubi bog - sem le
tvoja marioneta, ljubezen/draga/sin/mati/življenje/usoda itd.
itd.
Nekateri svoje pesmi raje "zaprejo", tako da ne dopušča večplastja
in sointerpretacij - s tem precej omejijo tudi sodoživljanje bralca
- drugi pa radi vidimo, da magari pet bralcev v pesmi vidi pet
različnih stvari (malo karikiram, seveda). Oboje tukaj sprejemamo
in delujemo (ali pa pač ne) po avtorjevih željah.
Še veliko ustvarjalnega navdiha ti želim,
Kerstin