S poljubi zavajaš praznino. Z dotiki
podžigaš pohoto. S prividi ohranjaš
nesmisle. Z besedo ustvarjaš umetnost
nedosegljivega. S tistim, kar nisi,
vzbujaš pozornost.
»Hej, vidva, nemoralni grabežljivec in
nenadkriljivi sanjač! Kaj bosta storila?«
»Saj res, kaj pa bova?«
Takrat, ko ne upaš dvigniti svojih oči,
ker veš, da te gledam, takrat sem
prepričan, da si najlepša stvar na svetu.
Zlate niti tvojih las se pletejo v moji glavi.
Kam si zašel? Povej! Kam tokrat?
Z očmi na oprsje, s prsti na stegno,
z mislimi daleč vstran.
Nenadkriljive misli ne spadajo v
podkrilni svet.
»Šla bova vsak po svojem robu
prepada (najverjetneje zaprepadena).«

Ah, ti pes, ti prerijski pes.

Pištin Frida