Vprašanje št. 3 avtor Tomaž Mahkovic

Zakaj je Vprašanje št. 3 pesem, sem se vprašal ob teh štirih verzih: Kje je včeraj / lebdela luna / ko v mojem svetu / ni bilo neba? Zakaj to ni zgolj metafizična podmena, na primer? Ali zgolj retorična domislica? Figura?
Kako ob tako hitro gibljivi tarči, kot je določitev poezije, lahko rečemo, to je pesem. Vprašanje: Kje je včeraj lebdela luna, ko v mojem svetu ni bilo neba? pa ni pesem in bi ga lahko ugnezdili v poljuben prozni tekst in si ne bi niti za hip mislili, da pravzaprav »operiramo« s pesmijo.
Kaj določi pesem za pesem?
Za naš primer sem si odgovoril, da je to pesem zato, ker je kot pesem objavljena in kot takšna že določena, še predem sem jo začel brati.

Če se vprašujem ob tej pesmi naprej kaj/kdaj je včeraj, zakaj luna lebdi, kaj/kakšen je moj svet, zakaj je moj svet brez neba? Se mi zazdi, da je že minljivi včeraj brez (lebdeče) lune zgolj preproga, na katero položim svoj svet brez neba. Ob tem ne morem mimo razširitve neba na klišejsko krilatico, da je (na primer) ptica zletela pod nebo in si s tem odprla možnosti da odpotuje kamorkoli, na vse štiri strani neba in še vmes v neskončno smeri. Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo neba. Kolikokrat večje možnosti so šele bile (včeraj), ko ni (bilo) neba!?
Tako pridemo v ta za mene res originalen paradoks – ko nas nebo omejuje. Kot zvon, ki je poveznjen čez naš svet in v njemu sem najbrž jaz (sam), samo z lebdečo luno. In tukaj, se mi zdi, se srečamo z močjo te pesmi, ko nam spregovori o iluzijo neskončnih možnosti in smeri, ki da jih ponuja širno nebo, ker smo v resnici ujeti pod njim (osamljeni) in zgolj bleda luna nam dela družbo in še ta se ne vrti, ne potuje, se ne spreminja v prvi in zadnji krajec, nič od tega. Zgolj lebdi….
Še včeraj pa sem/smo bili brez te poveznjenosti neba, saj ga v mojem/našem svetu (še) ni bilo!

Pesem Vprašanje št. 3 z mojo, ravnokar zapisano interpretacijo je v drugo postala pesem, saj sem jo interpretiral kot pesem, ker v resnici kaj drugega niti ne morem, saj je bila kot pesem že v naprej določena z objavo na pesniškem portalu. Prvič je torej deklarirana kot pesem, drugič je interpretirana kot pesem in vmes najbrž zelo velikokrat prebrana in razumljena kot pesem tolikokrat, kolikokrat je bila prebrana.
Torej ni dvoma. Vprašanje št. 3 je pesem.

Naslov… najbrž obstaja tudi pesem Vprašanje št 1, Vprašanje št. 2. Morda tudi Vprašanje št. 4 in tako dalje. Zakaj je to ravno št. 3? Je prvo vprašanje (bilo) pomembnejše od tretjega? Ali obratno? Ali nič? Ali je naslov samo zato, da ima ta pesem svoje ime?
Najbrž bi lahko dali kakšen drugačen naslov, a vsebinsko bi vsak drugačen naslov to pesem usmeril in zoožil v resnično vprašanje o upesnjenem naslovu. Saj je na koncu zadnjega verza vprašaj!
Tako pa ravno naslov Vprašanje št. 3, izpriča, da v resnici ne gre za problem vprašanja, KJE je bila luna, ampak nam paradoks stanja brez neba, ki je širše od širokega neba, odpira problem domišljavosti pesniške svobode pesniškega sveta, ki lahko vzpostavi resničnost lastnega sveta celo z lebdečo luno in stanjem brez neba. Brez vsakih omejitev torej, ker je neskončno nebo... omejitev!