Prekletstvo vračanja

Vsak dan se zbujam za jutri,
da bi pozabil na včeraj, predvčeraj
in tisto poprej, kajti spomini
so žrelo, pogoltno, požrešno so
žrelo, ki hočejo pesem,
jaz pa navržem jim spet le
še mrvico nekih spacanih besed.
Včasih ožet si, utrujen si samega
sebe in vlažne so stene tvojih
skrivnosti, a ti si srce, črpalka,
glavno gonilo, sila, ki ozemlji
misli.
Čez kaj jo boš še gnal, to lepotico,
nemo silhueto, ki se ne premakne
in čaka? Koga?
Prišepetovalca tolažilnih besed?
Do konca, četudi vem, da bo bolelo
kakor hudič
(prekletstvo vračanja).

In Pink Floydi v ozadju…

Pištin Frida

Komentiranje je zaprto!

Pištin Frida
Napisal/a: Pištin Frida

Pesmi

  • 07. 04. 2008 ob 11:49
  • Prebrano 769 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 150
  • Število ocen: 5

Zastavica