Hvala Sigi. Ne leti na nikogar. Dajmo se malo odvaditi domišljanja. Pa brkače ( a sem jaz tista). Vsaka druga ženska ma mustafe. Jaz sem edini kosmat desc v Sloveniji. Seveda je treba imeti besede ali premog, da ga premetavamo Serigala. VSI PREMETAVAMO BESEDE, VČASIH NAM RATA, VČASIH ZAJEBEMO. Tudi Lidija včasih zamoči.
Najprej je ideja v glavi, bistvena misel, ki bi jo pesnik rad sporočil drugim ljudem. Ta misel je lahko tudi v obliki domiselne besedne zveze, ali pa tudi ne. To idejo potem pesnik skuša izraziti z besedami. Redko se to posreči "v šubu". Največkrat napišemo pesem, ki jo potem še vsaj malo pilimo in izboljšujemo, da bi čimbolje omogočili bralcem razumeti to našo idejo. In takrat v bistvu "premetavamo" besede.
Lahko pa se tudi motim in kdo vzame SSKJ, odpre na eni strani, zamiži in se s prstom dotakne vsebine, zadeto besedo prepiše na papir in to ponavlja nekaj časa, potem vse skupaj še malo premeče, lahko spremeni v povedi, ki vsebujejo te besede ali pa ne ... in tako skonstruira "pesem". Ni nemogoče, da je to čisto smiselna in spodobna pesem.
Premetavanje besed se od "premetavanja besed" zelo razlikuje. Lahko je veliko premetavanja besed, a nič ali skoraj nič povedanega. S takim premetavanjem besed se ukvarjajo druge sorte "pesniki". Tukaj pa vsi premetavamo besede, vsak na svoj način. In iz teh premetavanj nastajajo pesmi. Različne. Včasih dobre, včasih slabe. Ne vem, če lahko za kogarkoli, ki napiše pesem, pa čeprav slabo, lahko rečemo, da je duhovno prazen. Poezija duhovno praznih ljudi ne zanima!
Koseski je bil odličen primer človeka, ki je premetaval besede, bil spoštovan za časa življenja in duhovno prazen. Duhovna praznina se dostikrat kaže tudi v sodobni literaturi in filozofiji, ki je mnogokrat postala le prevračanje besed, to pa je zaradi odsotnosti duha ali boga, če hočete. Marksizem je močno zaznamoval naš "ateistični" pogled na svet. Iz sociološkega - socialnega vidika je lahko pozitiven, vendar tudi sam Marx ni vedel, kaj bi počel z duhom, tudi sama umetnost mu je delala težave, zato so jo spravili na stranski tir. Stare civilizacije so imele umetnost za magično in do nje izredno spoštovanje. Cerkev je naredila iz umetnosti državno ilustrirarnje, berglo svojih dogem. Tu se odpira polno vprašanj in različnih pogledov.