Ksenija, lepo, da spet objavljaš - čeprav je pesem napisana že z videnimi besedami, pa je iskrena, globoka, trpka, resnična in pusti sled.
Prav imaš, Ajda, popravljeno.

Lp,
Ana

Hojla, Ajda! Hvala za vzpodbudne besede. Po dolgem času sem se odločila spet za objavo, čeprav sledim vsem vam ter z veseljem, otožnostjo in radostjo spremljam vaše stvaritve. Že osemnajsto leto sem kot knjižničarka v nenehnem stiku z ljudmi ter njihovimi različnimi usodami, ki z mojo spletajo posebno vez, ki mi daje inspiracije. In so trenutki, ko moram to povedati.

Kljub temu, da bi lahko bila tiho (saj sem bila danes tudi sama podčrtana), ne morem biti. Pri tej pesmi me moti nekaj "napak":

1. Tipkarske napake: za ločilom delamo presledke (so izjeme: oklepaj, začetni narekovaj in vezaj). To napako pogosto delajo tudi drugi pisci. Vsaj v podčrtankah naj takih napak ne bi bilo, saj so nam za zgled.

2. Če se v pesmi uporablja stavke z ločili in velikimi začetnicami, naj bo pisec tu dosleden (se pojavlja na tem portalu kot nasvet urednic) - tukaj se za klicajem večkrat pojavlja mala začetnica.

3. Opazila sem isto frazo, ki sem jo 19.6.10 sama objavila v pesmi Zid 2 (kamen), in sicer "V moji pravljici ni bilo dobre sojenice"

Sicer je pesem doživeto napisana in vsebinsko ji ničesar ne očitam.

Brez zamere in lep pozdrav!

Alenka

Ksenija, močno izpovedna pesem. Se dotakne bralca, zagotovo; in zagotovo bi se lahko tudi še malo pilila. Če želiš, lahko napišem nekaj predlogov (samo za primer: glagol BITI v 2. verzu, (klišejsko) duša in srce ipd.). Kar povej, ne bo kakšne zamere, če popravkov sploh ne želiš (kot to tudi sicer velja).

Alenka, pojasnila bi prvi dve točki:

1. Na tovrstne in podobne napake večkrat opozarjamo in so res pogoste. Se strinjam s tabo - do tam: "v podčrtankah naj takih napak ne bi bilo ...".
Podčrtanke so res lahko za zgled (ne pa nujno, seveda), vendar ne za pravopisni zgled. :) Na žalost, ampak vendarle - gre za druge kvalitete, ki jih premorejo. Nemogoče je lektorirati podčrtanke, sploh pa takole na forumu, s spraševanjem, če sploh lahko, ipd. In celo če bi imela pooblastilo vseh članov, da smem "brez vprašanja" lektorirati njihove pesmi, sta tu vsaj dve težavi:
a) čas, ki ga takšno delo, če ga želimo vestno opraviti, zahteva - in ki ga žal primanjkuje,
b) dileme, ki se porajajo ob več možnih rešitvah, dvoumjih ipd. - s tem imam izkušnje ob letnem izidu zbornika; ta je seveda lektoriran in ob tem marsikdaj ne gre brez neposrednega stika z avtorjem, da se določene reči pojasnijo. Lektura - vsaj zame - tudi ne zajema samo "vejic pa velikih začetnic" (kot jo marsikdo dojema - ne mislim tebe, Alenka, da se razumeva, govorim na splošno iz (grenkih) izkušenj), temveč marsikdaj zelo pomembne premisleke, ki se dotikajo še mnogih drugih ravni besedila, ne le pravopisne in skladenjske. Za tiskano objavo se zato ob takih rečeh vedno povežem z avtorji. Če bi to počela redno vsak dan še s podčrtankami, bi mi to pobralo ves čas (in verjetno še več), ki ga sicer vlagam v branje pesmi idr. delo na portalu.
Res očitne napake, ki zelo bodejo, pa kdaj vendarle popravim/-o. (Npr. z pismom, vso življenje.) Ampak to je le majhen, majhen delček celotne sestavljanke. :) In - verjetno si opazila - če se že lotimo kakšne pesmi - z umetnostnega gledišča - večinoma podamo še "lekturo" zraven; vsaj osnovno. Dejstvo je, da je slovenščina pravopisno zahtevna in da jo slabo (po)znamo; sama sem se že pred dvema letoma sprijaznila, da npr. vejic sploh ne gledam več, kako so postavljene. (Zaenkrat) drugače ne gre.

Stvari, ki se dajo zlahka priučiti (kot presledki, ki jih tudi ti omenjaš, ipd.), pa vedno - in tokrat spet - tudi mi polagamo na srce avtorjem.

2. Po pravopisu lahko klicaj nadomešča vejico, čeprav tovrstna raba peša. V takem primeru seveda za klicajem poved nadaljujemo z malo začetnico.

K tretji točki bi dodala samo to, da se takšne reči lahko čisto nehote zgodijo (smo imeli primer s še bolj nenavadno bes. zvezo: sprehajati besede).

Tudi sama imam v eni pesmi nekaj podobnega: "[sem kot] Pepelka, ki ni dočakala svoje dobre vile."

Lep pozdrav vsem,
Kerstin

P. S.

Vezaj se lahko piše stično (tj. brez presledkov, npr. kulturno-gospodarski, črno-bel), vendar se lahko piše tudi nestično, s presledki, recimo pri dvojnih priimkih (Iva Kos - Novak; ta vezaj ni nujen) ali pri dvojnih zemljepisnih lastnih imenih (Šmarje - Sap).

Pomišljaj (to je daljša črtica) se piše večinoma nestično (torej s presledki): Ubogal ga je – ni mu preostalo drugega. (Mimogrede: pomišljaj je v leposlovju lahko tudi slogovno sredstvo, učinkovitejše od vejice.) V neskladenjski rabi pa se pomišljaj lahko piše stično, in sicer v pomenu "od" in "do" (Janez Novak, 1920–2000, proga Maribor–Celje).

Ja, že pri "črticah" s(m)o naredili celo znanost. :(

K.

To so tiste najtežje stvari Ana, ki so hujše kot vojna. Dal sem vam najboljšo oceno zaradi vsebine, urednice pa že vedo, kar se pravopisa in ostalih stvari tiče.

Lp. DUSANN

Lep pozdrav vsem skupaj in hvala za vzpodbudo. Kar se tiče ločil, bi rada pojasnila, zakaj sem naredila tako kot sem. Jaz pogosto v pesmi uporabim ločila še iz umetniškega vidika, ne samo iz slovničnega. Gre za poudarek nečesa, kar hočem še posebej izpostaviti. V tem primeru sem postavila klicaj, tako kot sem, da bi povedala, da je tista oseba, ki je spravila dete na svet, čeprav ga ni hotela, v tistem trenutku kljub temu, mati. Da jo je dete kljub vsemu začutilo. Ker pa ga je kljub vsemu odrinila, si ne zasluži velike začetnice...! No in v takšnem smislu naprej. Tukaj gre za pesniško svobodo, ki je velikokrat uporabljena. Seveda pa sem zmeraj pripravljena sprejeti navodila in napotke, če je kaj dramatično narobe.
Kar se tiče dobrih vil, raznih sojenic in še kakšnih drugih bajeslovnih duš, jih najdemo v povestih, pravljicah, pesmih, marsikdo tudi sanja o njih, pa bi se ga. Alenki rada opravičila. Pa ne zato, ker so v moji pesmi " uporabljene" njene besede, temveč zato, ker je še nisem prebrala!
Jaz se, kot knjižničarka, s temi bitji namreč skoraj dnevno srečujem in so mi blizu.
Kar se tiče presledkov, jih zaradi mojega vida (glavkom), včasih res spregledam, ker imam malce popačeno sliko in se mi to dogaja, vendar se to, s pomočjo, kmalu uredi. Kar se tiče vejic, pa se strinjam s Kerstin, ni več tisto da, " pred: ki, ko, ker, da in če naj vejica skače."
Lep dan vsem skupaj še naprej. Upam, da vas bom letos spet videla na Rašci. Se že veselim!