Malo se prebrala in vezala bi tvojo lepo pravljico, res lepo, na
Dusanov kar je pri B. zapisal. Če prav dojamem, zadnja kitica v
zadnji vrsti ima še posebej dober zaključek, ko se bere je pa to,
kot da tko je prav in tko mora bit, ker je tko pravljičen
konec...Konca?...
Kaj praviš na to? (Upam, da bo še nekaj časa gor, da pravljica ne
izgine pred očmi.)
V resnici pa teče tudi čez celo pesem v istem teku. Vse besede so
žalostne, čudež je zaspat in čudež ni, če zaspiš...?
lp,h
Pesem (za otroke) Uspavanka je korektno izpeljan obrtn-pesniški izdelek, sicer nekoliko temačnih, »svetlaninih« tonov, tako da je dvomiti, da bi otrok po mrki noči, grozeči sivini, strašni-črvivi-grozljivi-bledi smrti, pošasti, koščeni roki, s katerimi se bojuje super-mama, poln adrenalina, sladko zaspal. Sam pa takšnih pesmi po naročilu, prigodnic, za ciljno publiko, nekako ne jemljem za pravo poezijo ki bi ji zato posvečal veliko pozornosti takrat, kadar se mi poezije »zlušta.«
Pobegnil mi je narekovaj, (ostala je kurziva) pri oznaki "prave poezije", ker je to zelo približna navedba; namreč niti sam ne vem, kaj je "prava poezija".
V približno isti krog uvrščam pesmi: - po naročilu; - prigodnice; - za ciljno publiko; - (lahko tudi) kvalitetna besedila za petje; - itd.
Uspavanka po mojem razumevanju teh stvari, sodi v pesmi za ciljno publiko - otroke. Takšne pesmi morajo imeti tudi kakšne druge lastnosti, (ne zgolj poetični navdih) in kot rečeno, za moje pojme je Uspavanka korektno izpeljana, gotovo tudi kvalitetna otroška pesem, a o tem se ne upam določneje soditi.
No, sicer pa, kot si pravilno tudi sam opazil, to pravzaprav ni za otroke: "tako da je dvomiti, da bi otrok po mrki noči, grozeči sivini, strašni-črvivi-grozljivi-bledi smrti, pošasti, koščeni roki, s katerimi se bojuje super-mama, poln adrenalina, sladko zaspal." :))
Večina pesmi je zapisana za odrasle, torej tudi te spadajo v "ciljno publiko"? Tako da je razprava o tem lahko precej krhka.
Lahko bi se strinjal z zadnjo navedbo, saj je, kot Legy pravi, večina pesmi res zapisana "za odrasle". In po vzdušju mene resnično zelo spominjata na svet, kakršnega pričara Svetlana Makarovič v zbirki Sosed gora. Zato sem omenil "temne svetlanine tone".
Toda zadnji dve vrstici pesmi z naslovom Uspavanka, sta nedvoumni in po mojem zelo natančni in umestita pesem v polje "pesmi za otroke" (Ne joči (otrok), saj je mamica tu in te bo očuvala pred strahovi iz večine pesmi (za odrasle)).
Težko je soditi Legy. Prispodobe so zelo temačne za otroka, kakor pravi g. Perorez. Recimo jaz imam rad Piko Nogavičko, dvomim pa da je pozitivna za otroke. Zadnjič sem bral Andersenove pravljice in Stari hrast je odlična pravljica za otroke in globokoumna za odraslega, zato je tudi klasika. Vživeti se je treba malce v otroka in ne pozabiti, da si odrasel, kar je zelo težko.
Sama te uspavanke ne gledam kot resnične uspavanke, ki bi bila namenjena otrokom. Samo začne se tako. Gledam situacijo, ki jo opisuje v nadaljevanju in psihološki moment.
Kakšna je ta mamica? Koščena roka, ... (morda je revna in bolna?).
Zakaj taka grozljivost (socialna situacija - kaj bo jutri, spanje prinaša začasen odmik od vsakodnevnih življenjskih problemov).
Zakaj je mamica strašna, da se je še nočna mora boji? Morda namiguje na to, da mame lahko s svojo pretirano skrbjo ali nezdravim odnosom svojega otroka tudi uničijo, ga onesposobijo za normalno življenje.
Pravljica, uspavanka ima po moje tudi neko zaporedje že skoraj navajenega ritma, pri tem tudi če odrasel prebere na hitro, ne loči takoj, ali je to tako srečna ali ne, uspavanka. Zato sem dala gor in se zahvaljujem za izčrpen odgovor. Mamica je lahko jezna ali ne, dobre volje ali ne, je pa mamica, tega ni mogoče opredeliti s prav ali narobe, ker ne dopušča druge variante. Dejstvo je tisto, ki JE. Lp,black hope