Forum
- Datum objave:
27. 06. 2010 ob 17:10 - Spremljaj
- Število komentarjev: 14
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 994 krat
uspavanka - legy
Preden preidem na komentar vsebine, najprej nekaj tehničnega. V drugi kitici bi bilo fajn spremeniti besedo "svoje" v "zdaj", da bi ohranil izmenjavanje dvanajstercev in enajstercev, tisti sistem, ki drugače lepo teče skozi celo celi pesem.
Ne boj se, ne joči; glej, zajček se smeje
in Panček kot pravi medvedek smrči,
ne boj se, pokukaj že izpod odeje
in mirno, lahkotno zapri (svoje)zdaj oči.
Drugače me je pa vsebina zadnje kitice presenetila, pričakovala sem tolažečo, tako finalno, po kateri pomirjen zaspiš. Pa je udarila z grožnjo in opominom, nič ni gotovega na tem svetu ... grozljivka.
Originalno, Legy!
Lp, lidija
Hvala, sem že popravil, se strinjam.
Ja, grozljivka... :) Dobil sem zjutraj to idejo, pa sem jo poskušal upesnit. Pač, malo treniram rimanje...
Lep dan!
legy
lp,hope
Hehe, bo boljše, da ne pišem več uspavank, se ti ne zdi? :)
lp, Legy
Jih berem rada od nekdaj in nič ne mislim nehat.
Zjutraj pesmi.
Zvečer uspavanke.
Pa bo mirno spanje.
Lep pozdrav Legy
hope
Kot berem, malo treniraš ;-) - lahko se še malo poukvarjaš s to zanimivo uspavanko. Kaj praviš?
Lp, Ana
Ja, konec... Mogoče tako?
Se roka koščena nad glavo dviguje
in krik raztelesi brezbrižno temò!
Ne boj se! Ne joči! Glej, mamica tu je!
Te nočna je mora pestila močnò.
Recimo... ena verzija...
ali pa...
To nočno je moro pobila z lučjo.
ali pa... no, v tem stilu... :)
Lp, legy
Prva verzija zadnjega verza se mi zdi boljša, edino, jaz bi napisala
Te močna je mora pestila samo. (namesto močno),
ker se mi zdi, da če je mora, že itak sama po sebi "močno" udari. Če pa rečeš "samo", potem je pa tolažeče (saj veš, v smislu ... samo sanje so bile, samo hude sanje ... vse je OK)
LP, lidija
eh, saj ne težiš (oziroma še premalo). :)
Hvala za nasvet... To bi izgledalo zdaj takole - kako se ti zdi?
Ne boj se premočnih objemov tišine
in ostro nabrušene mrke noči,
ne boj se obrazov grozeče sivine
ne boj se, ne joči, le mirno zaspi.
Ne boj se, ne joči; glej, zajček se smeje
in Panček kot pravi medvedek smrči,
ne boj se, pokukaj že izpod odeje
in mirno, lahkotno zapri zdaj oči.
Ne boj se, ne joči, saj vem, da sem strašna,
črviva, grozljiva in bleda kot smrt,
a nič se ne boj, pošast sem pač takšna -
le hipec jaz rabim, da srček bo strt.
Se roka koščena nad glavo dviguje
in krik raztelesi brezbrižno temò!
Ne boj se! Ne joči! Glej, mamica tu je!
Te močna je mora pestila samo.
Lp, legy
Ne boj se premočnih objemov tišine
in ostro nabrušene mrke noči,
ne boj se obrazov grozeče sivine
ne boj se, ne joči, le mirno zaspi.
Ne boj se, ne joči; glej, zajček se smeje
in Panček kot pravi medvedek smrči,
ne boj se, pokukaj že izpod odeje
in mirno, lahkotno zapri zdaj oči.
Ne boj se, ne joči, saj vem, da sem strašna,
črviva, grozljiva in bleda kot smrt,
a nič se ne boj, pošast sem pač takšna -
le hipec jaz rabim, da srček bo strt.
Se roka koščena nad glavo dviguje
in krik raztelesi brezbrižno temò!
Ne boj se! Ne joči! Glej, mamica tu je!
Te močna je mora pestila samo.
Pa en drug pridevnik bi izbrala namesto "močna", bolj tak individualno opisni, da bo ta mora še grozljivejša. Legy, ah, viš, teženje se ne neha;-) sem pa prepričana, da je uspavanka tik pred izdelanostjo.
Lp, Ana
Ne more izpustiti mašil, ker gre za POPOLNO STOPICO in to bi jo podrlo.
Se strinjam, da sta tisto ("res", že ...) bolj mašili kot ne. No, potem pa takole: poiskati je treba boljši verz ( kjer ta mašila so) in ohraniti stopico in izmenjavanje dvanajstercev in enajstercev, ker v tem primeru popolna forma doda vrednost pesmi!
Legy, na delo, vem, da boš hitro našel rešitev!
Ana?
lp,Lidija
lp, ana
Ni enostavno, je pa zanimiv "trening". Vsekakor, bom danes še malo premleval... Hvala obema za nasvet.
Lep dan,
Legy
Ne boj se premočnih objemov tišine
in ostro nabrušene mrke noči,
ne boj se obrazov grozeče sivine
ne boj se, ne joči, le mirno zaspi.
Ne boj se, ne joči; glej, zajček se smeje
in Panček kot pravi medvedek smrči.
Ne boj se pokukati izpod odeje,
naj solzica raje v sanje spolzi.
Ne boj se, ne joči, saj vem, da sem strašna,
črviva, grozljiva in bleda kot smrt!
Nič se ne čudi, pošast sem pač takšna -
le hipec in srček za vedno bo strt.
Se roka koščena nad glavo dviguje,
še tema si v strahu zapira oči.
Ne boj se! Ne joči! Glej, mamica tu je!
Še najhujša mora se mamic boji.
Se roka koščena nad glavo dviguje
in krik raztelesi brezbrižno temò!
Ampak ravno ta grozljivost je tista, ki naredi pričujočo uspavanko posebno.
Saj nimam rešitve, ampak meni se je vseeno boljše "slišalo"
Te mora je močna pestila samo.
Hm, hm. Naj še malo odspi ;-))
Lp, ana
Komentiranje je zaprto!