Kresna noč je mimo, postavil sem vam svojo pesem na ogled, še vso surovo in neobdelano, takšno kot je nastajala v kresnih urah in zlasti med 12h in 1h zjutraj... sedaj jo bom za nedoločen čas vzel dol s portala in jo pilil, brusil, dodajal, pilil, brusuil,...:D

lp,
dm

Dule, kaj si pa tako hiter? Vsi je nismo imeli priliko prebrati.

lp, ajda

Ajdička draga, pesem prileti in odleti, pa se spremeni in morda jo zopet vid imo ;)

Vendar te ne bom pustil praznih rok, prilepim tu zate in za vse , ki gledajo s srcem, resnično pravljico, ki se je zgodila te dni. :)

SEN KRESNE NOČI




Kresni večer je prinesel srečanje z najlepšo Muzo kar jih poznam, ima vranje črne lase, polt kože kot mleko in očarljiv nasmeh jagodno rdečih ustnic. Vse te tri barve odražajo lepoto in moč Troedine Boginje, Velike Boginje. Sedela sva na terasi in se pogovarjala, bilo je tako magično, da sedaj več nisem prepričan v resničnost tega dogodka, verjetno so to bile le sanje kresne noči.
Želim vam povedati resnično pravljico , zgodbo o čudovitem plesu sinhronicitet, ki se je zgodila dva dni po kresni noči, to je bilo včeraj.

Okoli poldneva sva šla s sinom igrati nogomet pod drevesi bližnjega parka. Kmalu prideta blizu dve deklici, stari okoli 6 in 4 leta. V rokah sta držali mrežo za lovljenje metuljev. Sestrici sta skakali po parku in oprezali za krilatimi bitji metamorfoze. Ko sem opazil, da nimata sreče, od nikoder se ni pokazal noben metulj, sem jima rekel: » Morata peti Pridi dala ti bom cvet in metuljčki bodo prileteli ». Starejša sestrica je dejansko začela peti ta refren, ki se je izkazal kot učinkovit urok, zelo hitro zatem je priletel bel metulj, in kmalu potem še en rumene barve.

Glede na to, da sem ta dan v glavi sestavljal pesem o srečanju z Boginjo Troedino, ki se pojavlja tudi v obliki treh sester, device, matere in starke, sem takoj pomislil na možnost, da se je zopet začel odvijati ples sinhronicitet, kar pomeni, da mora od nekod priti še tretja sestra. To se je tudi zgodilo, nekaj minut kasneje je po poti prišla mimo deklica kakih šestnajstih let. Moj sin je ravno takrat brcnil žogo, ki se je po nesreči skotalila proti temu dekletu, ona se je presenečeno zdrznila, kakor da bi jo to zbudilo iz nekega razmišljanja. Pomislil sem, da bo žogo odbila z nogo, vendar se to ni zgodilo, » ponujena možnost novih smeri » se je ni dotaknila, tako kot tudi najmlaša sestrica ni hotela peti čarobni urok. Vse skupaj sem lahko interpretiral v smislu živega oraklja, ta čas je čas srednje Boginje, čas polne lune, ki bo danes, čas, ki postavlja v ospredje vse oblike družine, saj Boginja Mati ustvarja družino. To lahko pomeni tudi skupinsko služenje v okviru duhovne poti.

Čestitke Dule za tale prozno-pesniški zapis.
Izvrstno videnje in odlična razlaga.

Hvala, Svit, ti te stvari razumeš, in tudi vsak, ki gleda s srcem :)

Neposredno v povezavi z zgornjim zapisom je tudi moja spodnja pesem, ki je niti slučajno ne mislim dati v ocenjevanje, ker je preveč vredna :)



Troedina B

Na terasi mesta City, med kostanji
sva sedela, pila pivo in želela,
da se čas ustavi v točki sredi čela.

Rada bi oba stopila v novi svet,
v takšnega, ki ni vsakdanji,
v takšnega, ko bil sem še otrok
srečen se igral ob svoji ljubi mami.

Naš planet večje lepote videl ni,
čutil sem, ko mi je stala prvič pred očimi.
Kaj obraz, še stokrat slajši je njen glas!
Ko zapoje, zdi se, da potrosi zlati prah iz las,
zame se tedaj zares ustavi čas.

Rekla mi je tiho:« Glej nebo,
Črna in krvava je belina.«
Streslo me spoznanje je takoj, močno :
Ona je Boginja Troedina !

Barve vse premeša, v sebi hrani,
in me v treh oblikah k sebi vabi,
črna me ljubeče srka vase,
bela nežno me odbija,
da za njo brezglavo spet in spet norim
in se končno v rdeči strasti ustnic utopim.


V njej začutil sem nemir in žalost,
joj, turkiz v očeh izgubil je sijaj !
Sem pred njo pokleknil in obljubil ji predanost,
le, da žar na licih njenih vrne se nazaj.

S petjem svojim rada bi ljudem služila,
pa je pred menoj preveč zaprtih vrat,
Saj le srca vdana meni so darila,
ki ljubezni moje melodija bi jih napolnila,
le tako bi siromak postal bogat.

Naš planet večje lepote videl ni,
čutil sem, ko mi je stala prvič pred očimi.
Kaj obraz, še stokrat slajši je njen glas!
Ko zapoje, zdi se, da potrosi zlati prah iz las,
zame se tedaj zares ustavi čas.

Rekla mi je tiho:« Glej nebo,
Črna in krvava je belina.«
Streslo me spoznanje je takoj, močno :
Ona je Boginja Troedina !

Barve vse premeša, v sebi hrani,
in me v treh oblikah k sebi vabi,
črna me ljubeče srka vase,
bela nežno me odbija,
da za njo brezglavo spet in spet norim
in se končno v rdeči strasti ustnic utopim.

V svoji duši čutim, da je zdaj tvoj čas !
Rekel sem v zanosu, le morda preveč naglas,
K nama so obrnjene glave mi dale to na znanje,
» Znana nam je » slišal sem mrmranje.

»Vsak od vas Metulja v svojem srcu ima ! »
kriknil sem, od njenih čarov ves prevzet,
» Ona vztrajno poje mu - Le pridi , dala ti bom cvet !
Spet in spet umre, da v tvoji Duši znova se rodi,
Velika Boginja, Troedina, kakor luna ima oblike tri.«

Naš planet večje lepote videl ni,
čutil sem, ko mi je stala prvič pred očimi.
Kaj obraz, še stokrat slajši je njen glas!
Ko zapoje, zdi se, da potrosi zlati prah iz las,
zame se tedaj zares ustavi čas.

Rekla mi je tiho:« Glej nebo,
Črna in krvava je belina.«
Streslo me spoznanje je takoj, močno :
Ona je Boginja Troedina !

Barve vse premeša, v sebi hrani,
in me v treh oblikah k sebi vabi,
črna me ljubeče srka vase,
bela nežno me odbija,
da za njo brezglavo spet in spet norim
in se končno v rdeči strasti ustnic utopim.