MOJ PRIJATELJ FRANCI avtor DUSANN

Ob tej pesmi sem se spomnila na knjigo in film Ljubezen v steklenički. Verjetno poznaš zgodbo in če se spomniš, je on hotel spremeniti svoje zakoreninjene navade, a žal je bilo prepozno. In morda je za marsikoga prepozno, ko spozna, da od spominov ne more živeti, da ga stare, zakoreninjene navade le dušijo in da se mora soočiti z resnico, če je še tako boleča. Dostikrat komu rečem, da je življenje le 1 meter in takrat, ko prestopimo prag polovice, se moramo zamisliti in razmisliti, kako bomo življenje nadaljevali, četudi nam dogodki presekajo načrte in v trenutku obstanemo. Moramo pa to tudi prebroditi in pomisliti, koliko pa še imam od tistega pol metra naprej? Ni več toliko časa kot sem ga imel prej, ko sem imel še ves meter. In nenazadnje, vsakega izgubljenega dneva je škoda, ker ne vemo, kaj bo prineslo jutri. No, malo me je zaneslo v razmišljanju, a ta pesem me je vzpodbudila, da sem zapisala nekaj utrinkov misli. Je pa seveda drugače pri ljudeh, ki imajo še čas, še veliko korakov do pol m in še toliko vsega, kar morajo in zmorejo doživeti. Preskok v miselnosti na drugo polovico metra pa v nobenem primeru ni, da uporabim pač termin, priporočljiv, bolj škodljiv kot koristen. Bodi dovolj, dan je lep, treba ga izkoristiti, pa zarezati v zarezico metra s pozitivizmom.

lp, ajda