in pesem zažge kot zapeče pik komarja in prelet vseh tistih žužkov, ki se z nočjo prebudijo. In nenazadnje se lahko ob takšni pesmi, bogati z metaforami marsičesa naučimo in si jo vzamemo kot vzorec, kaj pomeni zelo dobra pesem.
Pretiravam? Ne, nikakor! In kljub temu, da želim ob pesmi, ki mi zaropota v vsej svoji lepoti, izpostaviti besede, a tu žal ne morem. Sprehajam se po pesmi in če bi izpostavila kakšen drobec, bi drugemu sigurno naredila krivico. Bom pa vseeno poskusila, pa rekla, oprostite mi, ostale vrstice. Uh, si me zacoprala s to pesmijo:))))))))).


Junij, ki da najkrajše noči,
v približku resničnosti vstopa v naju;
iz ust mu diši po spanju
in prihajajoči razpočenosti
jutranjega zehljaja.
Leživa pod trto, ki so jo
vešče okrasile v prepozni mlaj,
in se z gosenicami vred
zalezava v tople žepe
med tvojo in mojo kožo.

lp, ajda

Hvala, dekleti, junij je dal takšnole - srečno - pesem. Se zgodi tu in tam. :) Vesela sem, da se vaju je dotaknila.

Kerstin

.
meni pa je preprosto všeč ideja, da se tema prižge

Lp

B

Ja B., pa tudi izpeljano je čudovito.
Ampak svetloba ima manj domišljije.
lp,h

ToPoPeRe_13

Dvakrat sem moral prebrati in preveriti, ali res nikjer ni zapisano z besedami »vonj pokošenih trav« ali »smrekova smola«, saj so se mi natančno te (erotične) vonjave (kmet pač ostane kmet) pripeljale skozi misli, ko sem se obračal za domiselnimi besednimi zvezami: vzhajajoče lice; ožilje brajd; razporek zvončic; ustni vonj spanja; razpočenost zehljaja; topli žepi med najino kožo. Vznemirljivost in hkrati obujena čarobnost ter vsekakor imenitno posneto idealiziranje kresne noči, z omenjenimi originalnimi prispodobama, predvsem v prvi kitici

Seveda besede, kot so: vlažni listi, hlad, sladkobni vonji, resničnost vstopa, vešče, gosenice; opominjajo na pravo temno naravo noči, ki jo sicer duši junij z najdaljšimi dnevi in tudi plodne kresnice, a zato ta slutnja resničnosti, ki zgolj v približkih vstopa v ta spoj idealizirane lepote in erotizma, vsekakor ves čas nosi slutnjo nečesa trpkega. Ki se na koncu skupaj z gosenicami zaleze v sicer prijetne žepe…

Pesem je v bistvu brez vsake zgodbe, a je dramaturgija natančna, saj skozi idealistično sliko prijetnega ležanja pod brajdo, in celo božanja že z raskavim dotikom na koncu skozi to silno mehko retoriko pribije v trpkost resničnosti, ko se pravzaprav ne moremo popolnoma sprostiti, saj je dišanji po spanju iz ust, prav možno tudi ogaben jutranji zadah pred prvim splakovanjem ust ter drgnjenja zob s kalodontom…
In gosenica, ki z njima ni zlezla v…, temveč so se vsi trije zalezli v… se ne bo potem, ko se bo zabubila, spremenila v zlatokrilega metulja, temveč nočno veščo, kosmato in na debelo napudrano z veliko ščetinasto glavo.
Ja. Ni zgodbe, je pa vsa zgodovina na drugi strani nedolžne ljubezni, ki jo s sabo prinašajo leta in vztrajanje v zagatno sladkobnem vonju.
Tako se mi je pesem, ki bi se prav lahko prelila v neizrečeno a čisto erotiko, prekucnila v trpkost vzdušja, ko eden v paru ve, da so vzpostavljeni vsi zunanji idealni pogoji, ko je možno v približku resničnosti na verbalni ravni še zgoščeno slutiti božanje, a se v odgovoru, v drugi kitici že kaže prihajajoča razpočenost.

Pesem Tema se prižge tako kljub optimističnemu namigu naslova, da se bo tema podredila svetlobi, in vsej vsebini ki kot takšna tudi naslika vzdušje, s sicer šibko svetlobo kresnic zgolj razkrije realnost, ki je pač skrita v temi in tistih poudarjenih drobcih, ki prodirajo vanjo (v temo). Kresnice, zvezde, in vonjavami ter glasovi.
Takšno (temačno) stanje je doseženo z drugo kitico, brez katere bi pesem sama ostala prav osladno zlagana ali pa zgolj neko "idealizirano" vzdušje v smislu... joj, kako lepoooooooo je nocoj ....

Je pa pesem z omembo junija nevarno blizu tisti Prešrnovi bodici, ki sem jo v teh razmišljanjih že porabil in govori, da pevec, ko ne ve več o čem bi pisal, zakroži o letnih časih. Zdi se, da v tej pesmi ne gre za to, toda časovna opredelitve na večnem ciklusu časa, ki je pač vedno znova in znova dolg zgolj eno pot Zemlje okoli Sonca, bi bila dovolj že, ko so omenjene kresnice. Še posebej to pade v oči, ker se z besedo junij celo začne druga kitica.